91. |
92. |
93. |
94. |
95. |
96. Nova nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč nekaterih zavarovanih ali redkih praprotnic in semenk v zahodni in jugozahodni SlovenijiIgor Dakskobler, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V članku opisujemo rastišča evropsko varstveno pomembne vrste Gladiolus palustris na treh novih nahajališčih: Na Brdi v Gorenji Trebuši, pod Leskovim vrhom na Šentviški planoti in pod Močili v dolini Idrije. Njeni populaciji na prvih dveh nahajališčih bosta brez ustreznih človekovih posegov, pozne košnje travišč, odstranjevanja lesnih vrst in orlove praproti, zelo ogroženi. Prav takšno človekovo ravnanje potrebujejo travniki, kjer so nova nahajališča nekaterih zavarovanih kukavičevk: Anacamptis pyramidalis, Coeloglossum viride (Dactylorhiza viridis), Orhis coriophora (Anacamptis coriophora), Ophyrs apifera, O. holosericea, O. insectifera, O. sphegodes, Spiranthes spiralis in Traunsteinera globosa ter vrste Scorzonera humilis v zahodni in jugozahodni Sloveniji. Nova nahajališča nekaterih drugih obravnavanih vrst (Epipactis muelleri, E. purpurata, Thelypteris palustris, Botrychium virginianum) so večinoma v gozdnem okolju ali v njegovih zgodnjih sukcesijskih stadijih (Limodorum abortivum) in na njihova rastišča vplivajo predvsem naravni dejavniki.
Ključne besede: kukavičevke, močvirski meček, travišča, travniška blestivka, Natura 2000
Objavljeno v RUP: 01.07.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
97. Odnos in uporaba umetne inteligence v trženju med slovenskimi podjetjiMaja Konečnik Ruzzier, Mitja Ruzzier, Matej Rus, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavlja umetno inteligenco (UI) kot prelomno silo, ki spreminja in nadgrajuje poslovanje ter trženje v podjetjih. Empirična raziskava, izvedena med 113 zaposlenimi, analizira odnos, pogled in uporabo UI v trženju med slovenskimi podjetji. Rezultati kažejo, da imajo zaposleni izrazito pozitiven odnos do UI, predvsem kadar je uporabljena etično in odgovorno. Največjo dodano vrednost prepoznavajo pri analitiki podatkov, chatbotih in virtualnih asistentih, analizi mnenj ter avtomatizaciji procesov, medtem ko jo slovenska podjetja trenutno največ uporabljajo pri ustvarjanju vsebin. Trenutno so med slovenskimi podjetji najbolj uporabljena generativna orodja, predvsem ChatGPT (81,4 %), sledijo orodja za avtomatizacijo oglaševanja (33,6 %) ter orodja za generiranje vizualnih vsebin, kot je Midjourney (23,0 %). Sklepno rezultati raziskave razkrivajo velik optimizem glede prihodnje vloge UI v poslovanju in trženju, ob hkratni poudarjeni skrbi za njeno etično uporabo ter ohranjanju aktivne vloge človeka pri kompleksnih in zahtevnih nalogah.
Ključne besede: Slovenija, podjetje, trženje, umetna inteligenca
Objavljeno v RUP: 09.06.2026; Ogledov: 380; Prenosov: 9
Celotno besedilo (193,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
98. Razumevanje inovacij skozi prizmo motivacije : psihološki, organizacijski in pravni vidikiElizabeta Zirnstein, Gaja Zirnstein, 2026, strokovni članek Opis: Motivacija za inoviranje predstavlja eno temeljnih, a pogosto spregledanih predpostavk vsake inovacije. Zato je bil namen tega prispevka predstaviti dosedanje ugotovitve o motivaciji za inoviranje in odgovoriti na vprašanje, kakšna je vloga notranje in zunanje motivacije pri spodbujanju inovacijskega vedenja posameznikov ter kako nanju vpliva organizacijsko in regulatorno okolje. Pri tem smo izhajali iz spoznanja, da inovacij ni mogoče razumeti zgolj kot rezultat individualne ustvarjalnosti, temveč kot pojav, ki nastaja v presečišču motivacijskih, organizacijskih in institucionalnih dejavnikov. Da bi dosegli namen našega raziskovanja, smo preučili relevantno literaturo s področja inovacij, motivacije ter organizacijskih in pravnih vidikov inovativnosti. Na tej podlagi smo identificirali ključne koncepte in empirične ugotovitve, ki pojasnjujejo motivacijo za inoviranje, in prišli do ugotovitev o tem, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na motivacijo za inoviranje, ter kako so medsebojno povezani. Ugotovili smo, da zgolj motivacija posameznika za inoviranje ne vodi nujno do dejanskega inovacijskega delovanja v organizacijah. Notranja motivacija sicer deluje kot ključni sprožilec inovacijskega vedenja in predstavlja temeljni predpogoj za nastanek inovacijskih idej, vendar se te lahko razvije in uresniči le v ustreznem organizacijskem okolju ter ob podpori jasnega in spodbudnega pravnega okvira. Naš prispevek tako presega ozke, enodimenzionalne pristope k razumevanju in spodbujanju inovacij ter odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje povezav med motivacijo, organizacijskim okoljem in institucionalnimi dejavniki.
Ključne besede: inovativnost, motivacija za inoviranje, notranja in zunanja motivacija, organizacijsko okolje, pravni okvir inovacij
Objavljeno v RUP: 09.06.2026; Ogledov: 339; Prenosov: 10
Celotno besedilo (151,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
99. Technology Transfer in Practice : Evidence from EIT RawMaterials Innovation EcosystemsMateja Košir, Urška Kropf, Klemen Klemenčič, 2026, strokovni članek Opis: This paper examines technology transfer within the EIT RawMaterials framework, with a particular focus on innovation projects operating at Technology Readiness Levels (TRL) 4–7. Drawing on a sample of 18 completed projects spanning technology, product, and service development, the study analyses how ecosystem-based mechanisms facilitate the transition from research to market. The findings reveal heterogeneous innovation trajectories and a weak correlation between initial TRL levels and commercialisation outcomes. Successful technology transfer is strongly associated with early involvement of industry partners, the integration of business planning, and clearly defined intellectual property strategies. Furthermore, the results highlight the importance of coordinated ecosystem support – encompassing funding, networking, and performance-based incentives – in addressing the so-called innovation ‘valley of death.’ The paper contributes to the innovation management literature by providing empirical insights into ecosystem-driven technology transfer within a capital-intensive sector.
Ključne besede: technology transfer, innovation ecosystems, EIT RawMaterials, TRL, research–industry collaboration
Objavljeno v RUP: 09.06.2026; Ogledov: 356; Prenosov: 9
Celotno besedilo (472,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
100. Inovativne skupnosti kot nosilke družbenih inovacij : primer Skupnosti srčnega mentorstva in platforme Go & GrowTatjana Kolenc, Barbara Golja, 2026, strokovni članek Opis: Družbene inovacije, katerih bistvo so zadovoljitev potreb, odnosi in opolnomočenje, ustvarjajo ljudje za ljudi. Osredotočajo se na potrebe in razvoj posameznikov ter spodbujajo spremembe v njihovem razmišljanju, delovanju in medosebnih odnosih. Namesto odzivanja krepijo proaktivnost ter sposobnost aktivnega reševanja lastnih in skupnostnih izzivov. Posamezniki, kot vir inovacij, so pobudniki nastajanja inovativnih skupnosti, katerih moč temelji na inovacijskem potencialu njihovih članov in vključujočem soustvarjanju, ki presega generacijske, kulturne in druge raznolikosti. To so skupnosti, ki so sposobne uvajati spremembe, ki gradijo prostor zaupanja ter z lastnim zgledom in vplivom spodbujajo povezovanje ter sodelovanje v širšem okolju. Prispevek predstavi Skupnost srčnega mentorstva in platformo Go & Grow kot primera inovativnih skupnosti, katerih cilj so ozaveščeni posamezniki, zavestno prenašanje znanja in izkušenj, razvoj kompetenc, pridobivanje novih in nadgradnja obstoječih spretnosti ter negovanje temeljnih človekovih vrednot in pristnih odnosov. Oba primera kažeta, kako je mogoče graditi na skupni rasti in sodelovanju, ki presega deklarativno raven.
Ključne besede: družbene inovacije, inovativne skupnosti, opolnomočenje posameznikov, soustvarjanje, prenos znanja
Objavljeno v RUP: 09.06.2026; Ogledov: 328; Prenosov: 9
Celotno besedilo (360,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
