11. |
12. |
13. Vloga potrebe po stalni dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih pri napovedovanju stresa in psihološkega blagostanjaAna Milošič, Nejc Plohl, Bojan Musil, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V zadnjih letih je uporaba spletnih socialnih omrežij v porastu, ta pa so spremenila način interakcije med posamezniki. Ti so velikokrat neprestano v stiku z drugimi preko spletnih socialnih omrežij, pri tem pa se lahko pojavi potreba po stalni dosegljivosti, ki potencialno vodi v negativne posledice. Namen pričujoče raziskave je bil podrobneje raziskati dejavnike, ki prispevajo k doživljanju potrebe po stalni dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih ter nekatere njene potencialne posledice. Želeli smo preučiti predvsem mediatorsko vlogo stalne dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih v odnosu med preučevanimi napovedniki in izidi. V raziskavo je bilo vključenih 157 udeležencev, ki so izpolnili vprašalnike o strahu pred zamujenim, nevroticizmu, osamljenosti, samokontroli, zaznanem stresu, psihološkem blagostanju ter potrebi po stalni dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih. Rezultati so pokazali, da potreba po stalni dosegljivosti na spletnih socialnih omrežjih delno mediira odnos med osamljenostjo in stresom, osamljenostjo in psihološkim blagostanjem ter samokontrolo in psihološkim blagostanjem. Dobljeni rezultati so bili le delno skladni s predpostavkami. Izpostavljene so prav tako pomanjkljivosti raziskave ter možnosti izboljšav v prihodnosti.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, stalna dosegljivost, stres, psihološko blagostanje
Objavljeno v RUP: 26.05.2025; Ogledov: 99; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (242,73 KB) |
14. |
15. |
16. Epistemologija vrlin in NezemljaniDanilo Šuster, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Širokomiselnost je osrednja epistemska vrlina. V članku analiziram izpeljavo: »Nihče ni dokazal, da ne p. Mogoče je, da p. Zato bi morali biti širokomiselni glede resnice p.« Sklep je neupravičen, kadar sklepanje začenjamo z ignoranco (intelektualna pomanjkljivost), izpeljemo šibko epistemsko možnost (golo združljivost z védenjem) in sklenemo z golo odprtostjo. A tudi nevednost, ki ni ignoranca, ne vodi vedno do krepke epistemske možnosti. Skeptični argumenti niso prepričevalni (prvi premisi lahko utemeljeno nasprotujemo), vendar niso zmotni (ne temeljijo na ignoranci). Resnost dane možnosti je včasih odvisna od pragmatičnih dejavnikov. Sprejemam razliko med agnosticizmom kot nevtralno epistemsko držo in raziskovalno usmerjenim vzdržanjem sodbe. Nekatera vprašanja so nerešljiva, gre za globoko nevednost, zaradi katere širokomiselnost ni upravičena. Spoznavnoteoretske dileme ponazarjam z aktualno temo neprepoznanih anomalnih pojavov (nap, angl. uap – unindentified anomalous phenomena.
Ključne besede: epistemologija vrlin, širokomiselnost, nevednost, epistemska možnost, skepticizem, vzdržanje sodbe
Objavljeno v RUP: 26.05.2025; Ogledov: 95; Prenosov: 3
Celotno besedilo (186,44 KB) |
17. |
18. |
19. |
20. |
