41. Primeri dobre prakse pri rednem pouku v tretjem, četrtem in petem razredu s koncepti računalniškega mišljenjaTina Mijot, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo primere dobre prakse medpredmetnega povezovanja, ki so nastali v okviru projekta RAČek, pri rednem pouku tretjega, četrtega in petega razreda, pri čemer se osredotočamo na razvoj računalniškega mišljenja in uporabo pristopa STEM. S pomočjo pristopa STEM so učenci skozi igro utrjevali že pridobljeno znanje in usvajali nova spoznanja z različnih predmetnih področij (matematika, naravoslovje in tehnika, spoznavanje okolja). V aktivnostih je poudarek na celostnem učenju, kjer se računalniško mišljenje razvija naravno in ustvarjalno v povezavi z različnimi predmeti. Skozi igro vlog in učenje preko praktičnega reševanja nalog razvijajo razumevanje pojmov algoritem in simbolno programiranje ter hkrati spoznavajo in utrjujejo učne cilje iz učnih načrtov. Predstavljene aktivnosti so temeljile na sodelovalnem in izkustvenem učenju ter so bile nadgrajene s koncepti računalniškega mišljenja.
Ključne besede: računalniško mišljenje, medpredmetno povezovanje, igra, pristop STEM
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 93; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (531,26 KB) |
42. Medpredmetno povezovanje : B-RIN kot podpora trajnostnemu učenjuAnja Rudolf, Sara Osko, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V sodobni družbi je vse pomembnejše razvijanje temeljnih vsebin računalništva in informatike že v zgodnjem obdobju izobraževanja. Prispevek obravnava medpredmetno povezovanje računalništva in informatike v sklopu projekta B-RIN z drugimi področji v prvem razredu osnovnošolskega izobraževanja, s poudarkom na trajnostnem učenju. Učenci se učijo preko dejavnosti, ki so zasnovane v obliki igre, saj sta izkustveno učenje in sodelovalni pristop ključna za smiselno razvijanje kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti. Prispevek izpostavlja pomen celostnega pristopa k učenju, od samega učiteljevega načrtovanja dejavnosti do uporabe inovativnih didaktičnih pristopov k povezavi zastavljenih ciljev ter pomen aktivne vključenosti učencev. Medpredmetno povezovanje računalništva in informatike v zgodnjem izobraževanju omogoča razvoj ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje in vzgaja snovalce, in ne le uporabnikov digitalnih orodij. Predstavljen bo primer dejavnosti, v katero smo vključili cilje različnih predmetov, in sicer slovenščine, matematike in likovne umetnosti, ki smo jih realizirali preko pravljice in radijske igre Volk in sedem kozličkov. Namen prispevka je raziskati možnosti vključevanja računalništva in informatike v zgodnje izobraževanje in predstaviti konkreten praktičen primer, kako lahko inovativni didaktični pristopi podprejo medpredmetno povezovanje in razvoj trajnostnih kompetenc učencev. Raziskava temelji na pregledu literature ter izvedeni dejavnosti v praksi in evalvaciji le-te, vključno s predlogi učencev in z našimi opažanji. Ključne ugotovitve kažejo, da so dejavnosti v okviru projekta B-RIN odlična možnost za medpredmetno povezovanje, s pomočjo katerih lahko učenci dosežejo cilje različnih predmetov poleg ciljev, ki jih dosegajo s projektom.
Ključne besede: B-RIN, medpredmetno povezovanje, inovativno učenje, trajnostno učenje
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 78; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,66 MB) |
43. Z didaktično igro razvijamo bralno zmožnost pri pouku slovenščineBlaž Hrovat, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Didaktična igra je pri pouku slovenščine odlično orodje oz. učna metoda za razvijanje bralne zmožnosti. Učencem predstavlja mehek prehod v svet branja in razvijanje sporazumevalne (govorjenje, pisanje, branje ter poslušanje) ter bralne (branje z razumevanjem, tiho in glasno branje, samostojno branje, branje različnih vrst besedil) zmožnosti. V strokovnem prispevku se bomo usmerili v teoretična in praktična izhodišča didaktične igre pri pouku slovenščine na področju spodbujanja ter razvijanja bralne zmožnosti in iskali pristope za spodbujanje le-te. S tem namenom smo ustvarili komplet didaktičnih iger za učence prvega razreda osnovne šole, ki je oblikovan tako, da poleg razvijanja branja in pisanja besed z velikimi tiskanimi črkami, razvijanja bralne spretnosti (tehnike), poimenovanja bitij, predmetov, dejanj s knjižnimi besedami in besednimi zvezami, navajanja knjižnih besed z istega tematskega polja in razvijanja besedišča dosegamo še učne cilje z drugih predmetnih področij. Izsledki kažejo, da učence z didaktičnimi igrami pri pouku slovenščine lažje motiviramo in spodbudimo k branju ter razvijanju bralne zmožnosti. Ob tem dosegajo zastavljene učne cilje in branje doživljajo kot užitek, hkrati pa pridejo do spoznanja, da jim branje omogoča načrtovanje trajnostnega načina mišljenja v njihovih življenjskih situacijah. S takšnim delom lahko dosežemo vizijo trajnostne pismenosti za prihodnost ter večje zanimanje za branje pri učencih ne samo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ampak tudi kasneje, ko prične zanimanje za branje med osnovnošolci upadati.
Ključne besede: igra, didaktična igra, branje, bralna zmožnost, sporazumevalna zmožnost
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 79; Prenosov: 1
Celotno besedilo (121,70 KB) |
44. Izkustveno učenje nemščine : motivacija za vseživljenjsko učenje tujih jezikovTeja Gostinčar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Na Osnovni šoli Rodica poučevanje izbirnega predmeta nemščina že vrsto let ne poteka zgolj v učilnici, z učenjem novih besed in lekcij, temveč poskušamo nemščino učencem približati celostno z izkustvenim učenjem. Učenci na tak način spoznajo, da jezik ni zgolj skupek besed, povezanih v stavke, ampak veliko več – jezik je kultura, zgodovina, čas in prostor. Vsako leto se povežemo z Goethe-Institut Ljubljana, ki kot kulturna ustanova Zvezne republike Nemčije spodbuja kulturno izmenjavo, izobraževanje in druženje v mednarodnem kontekstu ter podpira poučevanje nemščine. Udeležimo se njihovih delavnic, v katerih učenci na zanimiv način spoznavajo, kaj vse nas druži, v čem sta si Nemčija in Slovenija podobni ter kaj so posebnosti posameznih dežel. Učenci ugotavljajo, da imamo dolgo zgodovino kulturnih povezav, ki sega že v srednji vek, kar se kaže tudi v skupnih praznikih, in raziskujejo podobnosti ter razlike med praznovanjem v obeh državah ter kako nas le-te lahko bogatijo. V prispevku tudi ugotavljamo, da ima nemščina na slovenščino pomemben vpliv, saj sta jezika zgodovinsko in kulturno povezana, kar se kaže v slovenskih besedah, ki izvirajo iz nemščine, npr. imena krajev, jedi ... Vse to nam omogoča, da naši učenci ob znanju jezika postanejo bogatejši za izkušnjo spoznavanja drugih kultur in narodov ter ostanejo motivirani za učenje jezika skozi vso življenjsko dobo.
Ključne besede: izkustveno učenje jezika, spoznavanje drugih kultur, soustvarjanje, sožitje, trajnost
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 69; Prenosov: 1
Celotno besedilo (136,77 KB) |
45. Izobraževanje učiteljic in vseživljenjsko učenje : kaj se lahko Slovenija in Švedska naučita druga od druge?Julija Kene, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kaj danes sploh razumemo kot vseživljenjsko učenje in kakšna ideološka ozadja ga oblikujejo? Koncept, ki prvotno spodbuja osebni in strokovni razvoj posameznice, se vse bolj prepleta s kapitalistično logiko nenehnega prilagajanja posameznice trgu ter hkrati novim znanjem. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali vseživljenjsko učenje ostaja izobraževalni ideal in kako se je le-ta v zadnjih letih preoblikoval. Izobraževanje bodočih učiteljic v Sloveniji in na Švedskem odraža te razlike v pristopu k vseživljenjskemu učenju. V Sloveniji se ta koncept kaže predvsem v obveznem strokovnem izpopolnjevanju po zaključku študija, vendar je dostop do nadaljnjih usposabljanj omejen zaradi finančnih in organizacijskih dejavnikov. Programi pedagoških študijev so manj fleksibilni, pri čemer pa profesionalni razvoj učiteljic pogosto poteka pod vplivom zunanjih regulativ in ne zaradi lastnih želja. Na Švedskem izobraževalni sistem gradi na avtonomiji učiteljic ter jim omogoča širok dostop do brezplačnih izobraževalnih programov ob močni institucionalni podpori. Ta pristop ne krepi le vloge učiteljice kot vseživljenjske učenke, temveč tudi njeno vlogo kot aktivno oblikovalko učnih strategij, ki bo koncept vseživljenjskega učenja prenašala na prihodnje generacije. Primerjava obeh sistemov razkriva razlike v dostopnosti, organizaciji in tudi v finančnem ozadju izobraževanja učiteljic ter odpira vprašanje, kako naj bo vseživljenjsko učenje v prihodnosti uravnoteženo med osebnim razvojem in institucionalnimi pričakovanji.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, učiteljica, vzgojno-izobraževalni sistem, Slovenija, Švedska
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 95; Prenosov: 0
Celotno besedilo (149,79 KB) |
46. PredgovorSanela Hudovernik, Jurka Lepičnik-Vodopivec, Karmen Drljić, Eda Birsa, Maja Mezgec, Nastja Cotič, Petra Dolenc, Nika Ferbežar, Dejan Hozjan, Tina Štemberger, 2025, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: praksa, vseživljenjsko učenje, trajnostna vzgoja in izobraževanje, predgovori
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 73; Prenosov: 1
Celotno besedilo (88,42 KB) |
47. |
48. |
49. |
50. |
