51. Stališča in izkušnje bodočih pedagoških delavcev o virtualnih izmenjavah pri učenju angleščine v vrtcu ter na razredni stopnji osnovne šoleMateja Dagarin Fojkar, Žan Korošec, Tina Rozmanič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Virtualna izmenjava (VI) je pedagoški pristop, pri katerem se učenci, ki so geografsko ločeni, med seboj sporazumevajo s pomočjo tehnologije. Kljub svojim prednostim pri razvoju jezikovnih, socialnih, digitalnih in medkulturnih kompetenc se pri mlajših učencih ne uporablja pogosto. Cilj te raziskave je pridobiti vpogled v mnenja in izkušnje bodočih učiteljev ter vzgojiteljev o uporabi dejavnosti VI na predšolski in razredni stopnji osnovne šole. V raziskavi je sodelovalo 98 študentov, večinoma študijskega programa Razredni pouk. Raziskava je del mednarodne raziskave o rabi VI pri učenju angleščine, v kateri sodelujejo univerze iz Nemčije, Poljske, Slovenije in Španije. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki je temeljil na kvantitativnem pristopu in vsebinski analizi odprtih vprašanj. Rezultati so pokazali, da so imeli udeleženci zelo omejene izkušnje in možnosti za usposabljanje na področju vključevanja VI v pouk. Kljub temu jih je večina izrazila pozitivno mnenje o vključitvi VI v pouk z mlajšimi učenci. Menijo, da VI razvija medkulturno ozaveščenost učencev ter omogoča pristno komunikacijo med njimi. Med največjimi izzivi vključevanja VI v pouk so izpostavili pomanjkljivo jezikovno znanje mlajših učencev ter časovno usklajevanje s partnerji. Svoje kompetence za rabo VI pri pouku so ocenili kot srednje dobre, najnižje so ocenili kompetenco iskanja partnerjev za dejavnosti VI. Rezultati raziskave kažejo, da bi morale biti različne oblike VI sestavni del izobraževanja učiteljev, če želimo, da jo pozneje uporabljajo pri svojem poučevanju.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev, razredna stopnja, učenje tujega jezika, virtualna izmenjava
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 224; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (125,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
52. Kompetence s področja trajnostnega razvoja v družboslovnih učnih pripravah študentov razrednega poukaIrena Hergan, Nejc Kavka, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Trajnostni razvoj postaja eno osrednjih izhodišč sodobnega izobraževanja. Zahteva celostno razumevanje medsebojno prepletenih družbenih, gospodarskih, okoljskih in drugih vidikov delovanja. Učitelji imajo pri tem pomembno vlogo, saj z razvijanjem lastnih kompetenc in s profesionalnim izborom učnih ciljev ter dejavnosti, ki so povezane s trajnostnim razvojem, vplivajo na oblikovanje trajnostnih vrednot in ravnanj učencev. Pri vsakdanjem pedagoškem delu naj bi učitelji prepoznali priložnosti, kjer splošne cilje učnega načrta in teorijo trajnostnega razvoja prenesejo na operativno raven ter kompetence trajnostnega razvoja povežejo z izkušnjami učencev in z lokalnim okoljem. S tem učence pripravljajo na odgovorno delovanje v družbi, ki temelji na razumevanju dolgoročnih posledic družbenih in okoljskih odločitev. V raziskavi s študenti 4. letnika študijskega programa Razredni pouk ene od slovenskih pedagoških fakultet smo ugotavljali, katere kompetence s področja trajnostnega razvoja so v vlogi učiteljev vključili v učne cilje pri nastopih na šolah v okviru študijskega predmeta Didaktika družboslovja in v kolikšni meri so imeli težave pri oblikovanju učnih ciljev s področja trajnostnega razvoja. Kvalitativna analiza 59 družboslovnih učnih priprav je pokazala, da so študenti med učne cilje pri pouku spoznavanja okolja in družbe vključevali različne kompetence trajnostnega razvoja, najpogosteje sistemsko mišljenje in akcijsko oz. strateško delovanje, zelo redko pa so uspeli vključiti samorefleksijo in kompetenco predvidevanja. Pri oblikovanju ciljev so imeli precej težav, saj je bila dobra četrtina operativnih učnih ciljev, ki so jih oblikovali, zapisana neustrezno, kar izobraževalcem nalaga veliko dela.
Ključne besede: kompetence trajnostnega razvoja, družboslovje, učne priprave, učni cilji, študenti razrednega pouka
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 265; Prenosov: 6
Celotno besedilo (115,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
53. Samoocena digitalne kompetentnosti študentov pedagoških študijskih programov Univerze na PrimorskemMarina Volk, Tina Štemberger, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Samoocenjevanje digitalne kompetence med študenti, bodočimi pedagoškimi delavci, pridobiva vse večjo pozornost, zlasti v kontekstu izboljševanja kakovosti izobraževanja in izpolnjevanja zahtev pedagoškega poklica. Bistvena sestavina izobraževanja pedagoškega kadra danes vključuje spodbujanje digitalnih kompetenc, ki obsegajo ne le tehnične spretnosti, temveč tudi sposobnost učinkovitega vključevanja teh spretnosti v pedagoško prakso. Z vprašalnikom, ki je bil oblikovan po področjih digitalnih kompetenc, kot jih je postavil okvir DigiComp2.1, smo preverili, kako lastne digitalne kompetence ocenjujejo študenti pedagoških študijskih programov Univerze na Primorskem. Analiza rezultatov je pokazala, da študenti svoje digitalne kompetence kot najvišje ocenjujejo na področjih informacijske in podatkovne pismenosti ter komuniciranja in sodelovanja, kot najnižje pa na področju ustvarjanja digitalnih vsebin in varnosti. Med študenti prvostopenjskih in drugostopenjskih študijskih programov ni večjih razlik v samooceni digitalnih kompetenc, razlike se kažejo zgolj na področju informacijske in podatkovne pismenosti, kjer se študenti drugostopenjskih programov ocenjujejo višje. Pomembno je, da se bodoči pedagoški kader usposobi za pedagoško delo, ki vključuje sistematično razvijanje lastne digitalne kompetence in digitalne kompetence učencev, saj bo lahko šola mlade le tako pripravila na aktivno, kritično in odgovorno delovanje v družbi prihodnosti.
Ključne besede: samoocena, digitalne kompetence, bodoči pedagoški kader, DigiComp
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 7
Celotno besedilo (127,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
54. Vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost v izobraževalni proces : praktični pristopi in izzivi pri didaktiki fizike, kemije, matematike, tehnike, računalništva in biologijeRobert Repnik, Arbresha Hölbl, Damjan Osrajnik, Petra Cajnko, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost v visokošolski pedagoški proces na podlagi konkretnih primerov izvedbe pri šestih didaktičnih predmetih na Univerzi v Mariboru v okviru pilotnega projekta Posodobitev pedagoških študijskih programov - Posodobitev PŠP NOO. V ospredju je uporaba sodobnih digitalnih orodij, kot so simulacije, interaktivne vsebine spletne učilnice in obogatena resničnost, ki študentom omogočajo eksperimentiranje, vizualizacijo ter ustvarjalno reševanje avtentičnih problemskih situacij. Poseben poudarek je namenjen vključevanju vsebin, povezanih z izzivi trajnostnosti, kot so podnebne spremembe, učinkovita raba virov, energetska pismenost in digitalna etika. Tovrsten pristop spodbuja razvoj prečnih kompetenc, med drugim sistemskega mišljenja, kritične presoje informacij ter odgovorne in ustvarjalne uporabe digitalnih tehnologij. Na podlagi primerov iz didaktike fizike, kemije, matematike, tehnike, računalništva in biologije prispevek predstavlja različne poučevalne strategije, kot so projektno učenje, analiza realnih podatkov, uporaba obogatene resničnosti ter izvedba tandemskih učnih ur v sodelovanju s šolami. Refleksije študentov kažejo visoko angažiranost in hkrati potrebo po dodatni podpori pri razvoju digitalno-pedagoških zmožnosti. Ključna je vloga visokošolskih učiteljev pri spodbujanju povezovanja digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostnost kot temelja sodobnega poučevanja. Vizija učitelja prihodnosti presega zgolj obvladovanje tehnologije - vključuje povezovanje znanja, vrednot in didaktičnih pristopov za spodbujanje aktivnega, odgovornega in vključujočega učenja, usmerjenega v uresničevanje trajnostnosti. Prispevek se zaključi s priporočili za razvoj učiteljskih kompetenc, vključevanje kompetenčnih pristopov v učne načrte ter krepitev institucionalne podpore. Digitalne kompetence in kompetence za trajnostnost predstavljajo nujen temelj sodobne pedagoške prakse ter ključ za uspešno soočanje s prihodnjimi izzivi izobraževanja.
Ključne besede: kompetence za trajnostnost, simulacije in interaktivne vsebine, kritična presoja informacij
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 230; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. Samostojno spletno preverjanje znanja kot didaktično orodje za razvoj in refleksijo digitalnih zmožnosti bodočih učiteljev nemščineAndreja Retelj, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Dobro razvite digitalne kompetence sestavljajo pomemben del profesionalnih kompetenc sodobnih učiteljev tujih jezikov, saj jim omogočajo, da v svoj pouk učinkovito vključujejo digitalna orodja, s tem pa prispevajo k izboljšanju učnega procesa. Hkrati pa razvite digitalne kompetence učiteljem omogočajo tudi dostop do lastnega nadaljnjega strokovnega izobraževanja. V prispevku predstavljamo vpeljavo samostojnega spletnega preverjanja znanja kot pedagoškega orodja pri predmetu Didaktika nemščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z oblikovanjem nalog za samopreverjanje znanja smo želeli študentom omogočiti sprotno preverjanje razumevanja didaktičnih konceptov ter hkrati sistematično razvijati in reflektirati njihove digitalne kompetence. S pomočjo interaktivnih nalog, oblikovanih z orodjem H5P, ter sodelovalnih aktivnosti v spletni učilnici (kot so forumi, wikiji, klepetalnice in kolaborativno pisanje) smo želeli spodbuditi sprotno samoevalvacijo poznavanja temeljnih vsebin, razviti občutek za kakovost digitalnih virov, krepiti formativno vrednotenje znanja ter razvijati reflektivno zmožnost študentov. Z uporabo evropskega okvira DigCompEdu, ki nam je omogočil strukturirano opazovanje razvoja ključnih zmožnosti, prikazujemo, kako študenti s pomočjo aktivnega vključevanja v spletno samopreverjanje razvijajo svoje digitalne zmožnosti. V prispevku pokažemo, da digitalno podprto samopreverjanje ne prispeva zgolj k preverjanju usvojenih vsebin, temveč tudi k razvoju digitalne in reflektivne zmožnosti, ki sta ključnega pomena za načrtovanje pouka tujih jezikov.
Ključne besede: digitalne kompetence, DigCompEdu, didaktika nemščine, samopreverjanje, visokošolski pouk, bodoči učitelji
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 314; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
56. Prenova predmetov Kako stvari delujejo in Metodični praktikum v študijskem programu Pedagoška fizika FMF ULAleš Mohorič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prenova predmetov Kako stvari delujejo (KSD) in Metodični praktikum (MP) v študijskem programu Pedagoška fizika Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani (UL) je bila zasnovana kot odgovor na sodobne izzive visokošolskega izobraževanja. Ti zahtevajo integracijo ciljev trajnostnega razvoja (CTR) Agende 2030 Združenih narodov (ZN) in digitalnih kompetenc v pedagoški proces. V okviru predmeta KSD so bili posodobljeni sklopi vsebin, ki obravnavajo energetsko učinkovitost svetlobnih virov, življenjske cikle tehnologij in njihove okoljske vplive. Poudarek je na povezovanju fizikalnih modelov z vprašanji trajnostne rabe energije. Predmet spodbuja aktivno učenje in kritično razpravo. Študenti izvajajo numerične integracije Planckove funkcije, spektroskopske meritve ter izračune prihrankov energije in emisij. V prenovljenem predmetu MP je bil poudarek na razvoju digitalnih kompetenc bodočih učiteljev fizike z uporabo pametnih telefonov in aplikacije Phyphox, ki hkrati prispeva k trajnostnemu izobraževanju z zmanjšanjem potrebe po dragi opremi in s spodbujanjem dostopnosti (CTR 12). Metodološki okvir prenove temelji na znanstvenoraziskovalnem učnem pristopu (angl. Investigative Science Learning Environment – ISLE). Pilotna izvedba je pokazala povečano motivacijo in angažiranost študentov, globlje razumevanje trajnostnih konceptov preko fizikalnih modelov ter okrepitev digitalnih kompetenc.
Ključne besede: trajnostni razvoj, digitalne kompetence, didaktika fizike, ISLE, Phyphox
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 247; Prenosov: 6
Celotno besedilo (88,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
57. |
58. |
59. Clar numbers of leapfrog fullerenesJack E. Graver, Elizabeth J. Hartung, 2025 Opis: A fullerene is a 3-regular plane graph with only hexagonal and pentagonal faces. The Fries number of a fullerene G, F(G), is the maximum number of benzene rings over all possible Kekulé structures for G. The Clar number of G, C(G), is the maximum number of independent benzene rings possible over all possible Kekulé structures for G. In this paper, we show that for leapfrog fullerenes, any set of faces attaining the Clar number is a subset of faces attaining the Fries number. This property is false for fullerenes in general (as shown in paper from E. J. Hartung in 2014). We then show that if L(G) is the leapfrog of a fullerene G, then the Clar number of L(G) is equal to the vertex independence number of G.
Ključne besede: chemical graph theory, fullerenes, leapfrog fullerenes, Clar number, Fries number, Kekulé structure, perfect matching
Objavljeno v RUP: 27.07.2026; Ogledov: 302; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
60. On the null spaces of quartic circulant graphsIvan Damnjanović, 2025 Opis: A nut graph is a nontrivial simple graph whose adjacency matrix has a one-dimensionalnull space such that its nonzero vectors contain no zero elements. For circulant graphs, itis known that they are nut if and only if their nullity is one. This fact was recently usedby the author in order to show that there exists ad-regular circulant nut graph of order n if and only if 4|d,2|n, d >0, alongside n ≥d+ 4 if d≡84, and n ≥d+ 6 if 8|d, and (n, d)̸= (16,8). Here, we deal with the quartic circulant graphs and disclose several results regarding their null spaces. First of all, we derive an explicit formula for computing the nullity of any quartic circulant graph. Furthermore, we provide the full nut graph characterization among these graphs. Finally, we determine all such graphs that attain the minimum or maximum nullity with respect to a given order. We also give the extremal null spaces of these graphs.
Ključne besede: circulant graph, quartic graph, null space, nut graph, singular graph, adjacency matrix
Objavljeno v RUP: 27.07.2026; Ogledov: 269; Prenosov: 5
Celotno besedilo (372,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
