61. Generative AI and the Croatian Educational SystemSaša Mladenović, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: This chapter explores the transformative potential of Generative AI (GEN-AI) in education, focusing on its integration into the Croatian educational system. It examines the historical evolution of AI, the rapid emergence of GEN-AI tools, and their implications for teaching and learning. GEN-AI’s multimodal capabilities offer opportunities to enhance creativity, problem-solving, and personalised learning. However, challenges such as overreliance, transparency, and ethical considerations require special attention. Croatia has made significant efforts in addressing these challenges through initiatives like the BrAIn project, CARNET’s AI curriculum, and the Digital Croatia Strategy 2032, which emphasise AI literacy, teacher empowerment, and equitable access. Pedagogical approaches for teaching with and about GEN-AI are discussed, emphasising active learning, ethical awareness, and the importance of maintaining human oversight. This chapter advocates for a balanced, human-centric approach to integrating GEN-AI, ensuring its use aligns with educational values of creativity and intellectual growth while addressing the evolving demands of a digital future. Ključne besede: Croatian education, AI in education, AI curriculum, AI ethics, digital transformation, AI literacy Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 136; Prenosov: 0
Celotno besedilo (168,47 KB) |
62. Comparative Analysis of AI Regulation in Education Across Western Balkan Countries : Challenges and OpportunitiesLejla Turulja, Amra Kapo, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: This chapter presents a comparative analysis of the regulation of AI in education across the countries of the Western Balkans (WB), examining existing legal frameworks, national strategies and practical implementations in preuniversity and higher education systems. Although AI has gained global importance, the pace of its integration into educational systems varies significantly among the countries of the world, including the countries of the Western Balkans. In Serbia, the government has adopted a proactive approach, launching a national artificial intelligence strategy (2020–2025) that includes the integration of AI content into primary and secondary education. The government also supports AI research through dedicated institutes and higher education programs focused on AI. Despite this, the actual presence of AI-specific legislation in education remains limited, with most references to AI appearing in policy documents rather than enforceable legal texts. In contrast, North Macedonia and Montenegro have taken initial steps towards introducing AI in their education sectors, with AI mentioned in broad digitisation strategies but without specific education regulations. In these countries, AI is often seen in the context of digital skills development rather than as a dedicated subject within educational programs. Meanwhile, Bosnia and Herzegovina faces challenges due to its decentralised education system, where AI and technology integration strategies differ between entities. Although there are references to the modernisation of education with technology, the content and legal framework specific to artificial intelligence are still in an early stage. This chapter contributes to the growing body of research on the regulation of artificial intelligence by providing a comparative analysis of the integration of AI into the educational frameworks of WB countries. It examines how Serbia, North Macedonia, Montenegro and Bosnia and Herzegovina respond to the global call for digitisation and AI education, exploring the extent to which national policies, legal frameworks, and strategic documents address AI in their education systems. The chapter highlights both similarities and differences in each country’s approach to AI in education, analysing how each nation’s legal environment either supports or hinders the integration of AI into curricula at primary, secondary, and tertiary levels. By presenting comparisons, this chapter contributes to ongoing discussions on how the Western Balkans region can leverage AI for education reform and broader social development, serving as a roadmap for policymakers, educators, and researchers interested in managing AI in education. Ključne besede: artificial intelligence regulation, education, Western Balkans Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 131; Prenosov: 1
Celotno besedilo (208,27 KB) |
63. Strateški okvirji uporabe generativne umetne inteligence v visokošolskem izobraževanjuEma Meden, Danijela Makovec Radovan, Marko Radovan, Tadej Košmerl, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek analizira strateške okvire za integracijo generativne umetne inteligence (GUI) v visokošolsko izobraževanje, pri čemer izhaja iz evropskega Akta o umetni inteligenci (2024) in drugih relevantnih dokumentov. Obravnava tri najpomembnejše ravni implementacije: sistemsko raven, raven visokošolskih učiteljev in raven študentov. Na sistemski ravni raziskujemo mehanizme za vzpostavitev uravnoteženega regulativnega okvira, ki spodbuja inovativno rabo GUI ob hkratnem zagotavljanju visokih etičnih standardov in varstva podatkov. Na ravni visokošolskih učiteljev preučujemo strategije za odgovorno integracijo GUI v pedagoške procese, s poudarkom na spodbujanju kritičnega mišljenja in ohranjanju akademske integritete. Pri študentih se osredotočamo na razvoj kompetenc za učinkovito in etično rabo GUI pri učenju ter raziskovanju. Prispevek ponuja celovit strateški okvir za implementacijo GUI v visokošolskem prostoru, ki temelji na aktualnih uredbah in dobrih praksah ter vzpostavlja ravnotežje med izkoriščanjem tehnoloških priložnosti in zagotavljanjem kakovosti izobraževalnega procesa Ključne besede: generativna umetna inteligenca (GUI), visokošolsko izobraževanje, strateški okviri, integracija GUI Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 232; Prenosov: 0
Celotno besedilo (177,77 KB) |
64. Pregled stanja generativne umetne inteligence v izobraževanju z regulativnega vidikaLucija Brezočnik, Vili Podgorelec, Grega Vrbančič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca, ki strojno posnema človekove kognitivne aktivnosti, kot so reševanje problemov, učenje, razmišljanje in odločanje, se je pojavila kot transformativna tehnologija in že preoblikuje industrije, gospodarstva ter družbe in tako nepovratno spreminja naš način življenja. Na izreden odziv najširše množice uporabnikov je naletela predvsem generativna umetna inteligenca, ki si prizadeva posnemati širok razpon in zapletenost človeških miselnih sposobnosti, s čimer omogoča strojem, da izvajajo različne intelektualne naloge na ravni človeka, le da je pri tem neprimerno hitrejša, se ne utrudi ali naveliča izvajanja nalog, na voljo pa ima praktično neskončen nabor podatkov in informacij. S svojo sposobnostjo ustvarjanja besedila, slike, zvoka ali videa, ki posnemajo človekovo ustvarjalnost, predstavlja tehnologijo z izrednim potencialom za spremembe uveljavljenih načinov učenja in poučevanja. A čeprav v splošnem ponuja številne priložnosti za inovacije in izboljšave v izobraževanju, je hkrati zelo pomembno, da se zavedamo tudi izzivov, ki jih prinaša, ter si prizadevamo za odgovorno in etično uporabo te tehnologije. V poglavju zato predstavimo pregled obstoječih pristopov k urejanju uporabe umetne inteligence v različnih državah po svetu ter ponudimo splošno ogrodje generativne umetne inteligence v izobraževanju, pri čemer navedemo poglavitne razloge in možnosti za njeno ureditev ter regulacijo Ključne besede: generativna umetna inteligenca, izobraževanje, regulativni okvir, predlagano ogrodje umetne inteligence v izobraževanju Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 167; Prenosov: 1
Celotno besedilo (242,17 KB) |
65. Analiza mednarodnih nacionalnih smernic za uporabo umetne inteligence v učenju in poučevanju na douniverzitetni ravniSonja Čotar Konrad, Maja Lebeničnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku analiziramo mednarodne nacionalne smernice rabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju držav Hrvaške, Španije, dveh zveznih dežel Nemčije, Norveške, Kanade in Združenih države Amerike. V prispevku smo se osredotočili na dve raziskovalni vprašanji, in sicer vlogo in pomen GEN-UI pri poučevanju učiteljev ter pomen GEN-UI pri učenju učencev. Na osnovi izvedene tematske analize smernic ugotavljamo, da nacionalni dokumenti izkazujejo ambivalenten odnos do vključevanja GEN-UI v izobraževanje. Slednja orodja na eni strani prinašajo velik potencial za izboljšano učinkovitost in kakovost poučevanja, po drugi strani pa opozarjajo na tveganja in izzive te tehnologije. Ključni predlogi analiziranih nacionalnih dokumentov se nanašajo na razmislek glede prenove obstoječih učnih načrtov z vidika vključevanja GEN-UI in doseganja višjih taksonomskih ravni znanja ter izpostavljajo potrebo po vseživljenjskem učenju učiteljev, predvsem na področju spretnosti rabe orodij UI, etičnih, pravnih in tehnično-tehnoloških vidikov UI v izobraževanju. Prispevek s pregledom ob stoječih evropskih in drugih smernic poudarja potencial za oblikovanje izhodišč nacionalnih usmeritev rabe GEN-UI v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji. Ključne besede: mednarodne smernice GEN-UI v izobraževanju, osnovna šola, srednja šola, evropski prostor, učenci, učitelji Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 168; Prenosov: 0
Celotno besedilo (211,77 KB) |
66. Pedagoški temelji uporabe generativne umetne inteligence v izobraževanjuAndrej Flogie, Jakob Škrobar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razvoja kompetenc 21. stoletja pri šolajočih predstavlja enega izmed pomembnih ciljev sodobnega izobraževanja. Kako ta cilj doseči s pomočjo smiselne rabe sodobne digitalne tehnologije, še posebej generativne umetne inteligence (GUI), je za raziskovalce in izobraževalce velik izziv. Tako kot pri vseh večjih tehnično-tehnoloških izumih in industrijskih revolucijah tudi pri razvoju GUI pričakujemo velike spremembe v družbi ter posledično v šoli (trg dela, ekonomija, etični izzivi itn.). Enostavna dostopnost tovrstne tehnologije izrazito vpliva na spremembe v celotni družbi in posledično tudi v šoli, kot smo to lahko opazili pri razvoju družbenih omrežij. Uporaba GUI in ostalih sodobnih digitalnih tehnologij v sodobni šoli mora biti zato pedagoško osmišljena. Potreben je premislek o filozofskih in pedagoško-psiholoških temeljih uvajanja tovrstnih tehnologij v proces poučevanja in učenja, da bo uporaba pedagoško osmišljena in da bo tehnologija v podporo didaktičnim pristopom poučevanja. Generativna umetna inteligenca v šoli ne predstavlja zgolj tehnološkega orodja, temveč transformativni dejavnik, ki lahko izboljša kakovost poučevanja in učenja. V članku so predstavljeni temeljni premisleki za uvajanje tovrstne tehnologije v šolski prostor. Ključne besede: generativna umetna inteligenca, digitalna pismenost, didaktične strategije, učne paradigme, inovativna pedagogika Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 205; Prenosov: 0
Celotno besedilo (288,06 KB) |
67. UvodBoris Aberšek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 112; Prenosov: 2
Celotno besedilo (200,76 KB) |
68. Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence : mednarodne smernice in raziskave2025, znanstvena monografija Ključne besede: umetna inteligenca v izobraževanju, personalizacija učenja, avtomatizacija učnih nalog, pedagoške prakse, akademska integriteta, etika, didaktična ustreznost, učitelji in UI, visokošolsko izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, čustveno in socialno učenje, GEN-UI tutorji, vrednotenje orodij, prihodnost učenja Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 125; Prenosov: 3
Celotno besedilo (8,78 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
69. ForewordAndreja Klančar, Tina Štemberger, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2025, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: digital education, education technology, higher education, forewords Objavljeno v RUP: 22.12.2025; Ogledov: 155; Prenosov: 2
Celotno besedilo (94,37 KB) |
70. Digital Narrative Photography as a Method to Improve Empathy in Health SciencesJuan M. Leyva, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: This chapter explores narrative photography in health sciences education, highlighting its effectiveness in addressing the often-overlooked psychosocial needs of patients. Traditionally focused on immediate biological outcomes, healthcare has neglected the importance of empathy and reflective practice. Narrative photography, inspired by Photovoice and reflective practice, involves capturing and reflecting on patients’ real-life narratives through visual and written means. Students create self-made photographs or drawings, articulate their interpretations through short reflective narratives, and engage in group discussions to foster deeper empathy and reflection. Originally dependent on face-to-face interaction, narrative photography has been adapted to hybrid formats with digital tools, enhancing accessibility and cost-effectiveness. This chapter examines the origins, methodologies, technological advancements, and real-world applications of narrative photography, along with variations developed by the author. It also provides recommendations for assessing learning outcomes, evidence of effectiveness, and evaluations of student and faculty satisfaction. Ključne besede: art-based methods, narrative photography, teaching innovation, active learning, hybrid learning Objavljeno v RUP: 22.12.2025; Ogledov: 136; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,24 MB) |