1. Hotena nevednost in vrline mišljenja : vzgoja za kritični spoznavni značajTomaž Grušovnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ena glavnih težav tradicionalnega »modela informacijskega deficita«, ki se je uveljavil v komuniciranju znanosti, je motivirano izogibanje informacijam. Del tega je tudi hotena nevednost, ki postavlja pod vprašaj tradicionalni izobraževalni model »prenosa« ali »transfera« znanja, saj nevednost velikokrat ni posledica neinformiranosti, pač pa izmikanja spoznanju. To pa pomeni, da mora skrb za razvoj kritičnega mišljenja zajemati tudi posebno vzgojo mišljenja, ki mu sprejemanje potencialno neljubih zaključkov ne bo tuje. Hipoteza, ki jo ponuja pričujoče poglavje, je, da se zato morda splača dodatno posvetiti vrlinski epistemologiji in vzgoji spoznavnega značaja s poudarkom na spoznavnem pogumu in radovednosti.
Ključne besede: hotena nevednost, vrlinska epistemologija, radovednost, spoznavni pogum, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v RUP: 16.04.2026; Ogledov: 20; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (351,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. O marginalnosti Kozjanskega na primeru občin Dobje in KozjeStanko Pelc, Matija Jenko, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V tem prispevku obravnavamo koncept geografske marginalnosti v Sloveniji na primeru občin Dobje inKozje. Obe občini sta bili zgodovinsko del manj razvitih območij, zato smo v raziskavi ugotavljali, ali juje mogoče opredeliti kot marginalni. Raziskovalna metodologija je temeljila na analizi 16 kazalnikov, izra-čunanih iz javno objavljenih statističnih podatkov. Ti kazalniki so bili razvrščeni v štiri kategorije:prebivalstveni, gospodarski, izobrazbeni kazalniki ter kazalniki kakovosti življenja, pri čemer so bili v glav-nem uporabljeni podatki iz obdobja 2008–2024. Občino smo šteli za potencialno marginalno, če se je uvrstilav spodnji decil pri kazalnikih, kjer so ugodne visoke vrednosti, ali v zgornji decil pri kazalnikih, kjer sougodne nizke vrednosti, pri več kot polovici kazalnikov za več kot polovico letnih ali obdobnih vrednosti.Analizo smo dopolnili z intervjuji z županom občine Dobje in županjo občine Kozje. Rezultati kažejo, daniti občine Dobje niti občine Kozje ni mogoče opredeliti kot geografsko marginalno; čeprav se občasno uvrš-čata v najmanj ugoden decil pri dolo čenih kazalnikih, kot je na primer saldo selitev, medtem ko sta pridrugih, kot je izobraževanje, blizu ali celo nad državnim povprečjem. Občina Kozje je dosegla pomem-ben napredek na področju turizma, medtem ko v občini Dobje vlagajo v infrastrukturo za ohranjanje mladegaprebivalstva. Kljub prisotnosti znakov marginalizacije in izzivov, povezanih z obrobno lego, nobena odobčin ne izkazuje izrazitih in dolgotrajnih socialno-ekonomskih prikrajšanosti, značilnih za marginalnaobmočja. Za boljše razumevanje marginalizacije na ravni posameznika in skupnosti bi bilo treba izvestipodrobnejšo kvalitativno raziskavo v tistih slovenskih občinah, ki v skladu s kriteriji, ki smo jih postaviliza obravnavani občini, sodijo med marginalne.
Ključne besede: marginalizacija, obrobnost, središče-obrobje, razvojno zaostala območja, manj razvita območja, gospodarska nerazvitost
Objavljeno v RUP: 16.04.2026; Ogledov: 21; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. ICT use in early childhood education from parents’ and educators’ perspectivesNina Krmac, Petra Furlan, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: The study aimed to investigate the use of information and communication technology (ICT) by pre-school children as perceived by parents and educators. By analyzing the perceptions of both groups, we wanted to understand how frequently and in what context ICT is used in children's daily lives and in the educational process. The results showed that educators use ICT only occasionally, typically a few times a year, while parents reported a much higher average weekly use of ICT by children. Statistical analyses revealed significant differences in how parents and educators perceive the impact of ICT on children's development, particularly in the areas of knowledge, creativity, and originality, with educators rating the developmental potential of ICT higher. The most commonly used technology among preschool children was television, followed by smartphones, tablets and computers. The discussion also highlighted differences in the use of applications and emphasized the need for greater professional support in the selection and use of ICT for children's development.
Ključne besede: information and communication technology, preschool children, educators, parents, development, creativity, educational technology
Objavljeno v RUP: 08.04.2026; Ogledov: 113; Prenosov: 6
Celotno besedilo (361,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. |
