1. Reconstructing an individual’s life history by using multi-analytical approach : the case of Sofia Kaštelančić née di PrataMario Novak, Tajana Pleše, Fabio Cavalli, Ivor Janković, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Croatia, Pauline monastery, Late Middle Ages, skeletal remains, bioarchaeology, stable isotopes, CT scanning, facial reconstruction
Objavljeno v RUP: 23.01.2026; Ogledov: 24; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (4,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. An Olynthus mill from Kaštelir above Korte near Izola (southwestern Slovenia)Monika Zorko, Andrej Preložnik, 2025, pregledni znanstveni članek Ključne besede: Olynthus mill, volcanic rock, Greek import, Hellenistic period, Kaštelir above Korte, Slovenia, Istria and Dalmatia
Objavljeno v RUP: 23.01.2026; Ogledov: 43; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. |
6. Newyorški grafitarji : nevidna množica, ki je sprožila hiphopHelena Konda, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Evolucija sloga, kasneje poimenovanega kot hiphop, se je začela v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja v krogu približno 11 kilometrov med Bronxom in Manhattnom. Prispevek je posvečen grafitarjem v New Yorku, ki so kot elitna skupina tega ustvarjalnega vozlišča razvili divji slog (angl. wild style). Pisanje grafitov po podzemni železnici in drugih izpostavljenih površinah v javnem prostoru je delovalo kot učinkovit komunikacijski kanal. Sprožilo je globalni družbeni trend podpisovanja s slikovnimi grafiti. Na podlagi etnografske analize pisnih in avdiovizualnih virov o nastanku ter razvoju hiphoperskih grafitov v ameriških mestih prispevek raziskovano skupino opisuje kot nevidno ali razpršeno množico z uporabo metodologije kulturne antropologije in socialne psihologije. Analiza delovanja in mobilizacijske moči skupine temelji na metodah psihologije množice, predvsem frustracijskih in komunikacijskih teorijah množic. Raziskovana skupina je po teoriji dodane vrednosti Neila Smelserja označena kot vrednostno usmerjeno družbeno gibanje, represivni ukrepi proti njej pa kot odgovor oblasti v skladu z ustaljenim načinom sklicevanja na red in zakonitost. Analizo dopolnjuje teorija Howarda Rheingolda, ki razlaga komunikacijske navade množic v tehnološko naprednejših okoliščinah na globalni ravni. Preučevana skupina je kronološko gledano spadala v čas pred začetkom hiphopa, vendar jo zaradi konstruktivnega mobilizacijskega vpliva na nadaljnji razvoj gibanja na splošno uvrščamo med temeljne sestavine hiphopa.
Ključne besede: grafiti, hiphop, New York, psihologija množice, nevidna množica, teorija množičnih uporov
Objavljeno v RUP: 22.01.2026; Ogledov: 36; Prenosov: 0
Celotno besedilo (968,71 KB) |
7. Razlika med zgodnjo in pozno obravnavo otrok z motnjo avtističnega spektra : sistematični pregled literaturePetra Zakrajšek, Vesna Posavčević, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Sistematični pregled literature preučuje učinke zgodnje in pozne obravnave otrok z motnjo avtističnega spektra na njihov razvoj. Namen pregleda je bil sintetizirati in opisati razvojne izide, povezane z zgodnjo diagnozo in intervencijo, ter izide, povezane s pozno diagnozo in intervencijo pri otrocih z motnjo avtističnega spektra. V pregled je bilo vključenih 11 raziskav v angleškem jeziku, ki so primerjale učinek zgodnje in pozne diagnoze ter preučevale učinkovitost različnih intervencij motnje avtističnega spektra. V pregledu so bile uporabljene tri baze podatkov (PubMed, ScienceDirect in Web of Science), pri čemer so bile vključene raziskave, objavljene med letoma 2020 in 2024. Kakovost izbranih raziskav je bila ocenjena s standardiziranima kontrolnima seznamoma casp (Critical Appraisal Skills Programme) in jbi (Joanna Briggs Institute). Rezultati kažejo, da zgodnja diagnoza in intervencija pomembno izboljšata izide na področju socialnega, kognitivnega, gibalnega, čustvenega razvoja in razvoja vedenjskih značilnosti otrok z motnjo avtističnega spektra. Otroci, ki so bili deležni zgodnje obravnave, so dosegli boljše rezultate na področjih socialne komunikacije, prilagoditvenega vedenja, kognitivnih sposobnosti, finih motoričnih veščin in jezikovnih spretnosti. Nasprotno je pozna diagnoza pogosto povezana z resnejšimi simptomi in večjimi razvojnimi zaostanki. Ključna ugotovitev je, da je zgodnja intervencija ključna za zmanjšanje simptomov motnje avtističnega spektra in izboljšanje kakovosti življenja otrok, medtem ko lahko pozna diagnoza vodi do dolgotrajnih negativnih posledic. Pregled poudarja pomen pravočasne obravnave za optimalen razvoj otroka z motnjo avtističnega spektra in predlaga smernice za nadaljnje raziskovanje, ki temeljijo na preučevanju dolgoročnih učinkov različnih intervencij.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra, zgodnja intervencija, pozna intervencija, zgodnja diagnoza, pozna diagnoza, razvoj otroka
Objavljeno v RUP: 22.01.2026; Ogledov: 52; Prenosov: 0
Celotno besedilo (265,01 KB) |
8. Ukrainian War GraffitiZosia Kais, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The proposed article examines graffiti related to the war in Ukraine. Based on a socio-philosophical perspective, the author explores graffiti as a socio-cultural phenomenon and sets out to explore the following research questions: How has graffiti gained visibility and interest among the general public in Ukraine (beyond subcultural communities)? and How has graffiti’s symbolic communication evolved in response to wartime circumstances? The study includes a general overview of murals and graffiti in Ukrainian public spaces over the past decades. The research is based on practical cases that illustrate the transformation of symbolic interactions such as expressions of solidarity, protest, revenge, and identity. Particular attention is paid to the evolution of graffiti through illegal activity and the preservation of cultural heritage, spontaneous self-expression and regulation, and the role of government in the development and legalization of graffiti.
Ključne besede: graffiti, murals, wall paintings, urban world, social semantics, message, sign, symbol, social meanings, communication, Ukrainian resistance
Objavljeno v RUP: 22.01.2026; Ogledov: 52; Prenosov: 0
Celotno besedilo (953,93 KB) |
9. The Poetic Documentary as an Affective Configuration of Thinking-in-ProximityMaja Krajnc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This article considers the poetic documentary as a dispositif that does not think in language, but in touch-in rhythms, in auditory tensions, in visual suspensions where the image does not speak but endures. Taking Vid Hajnšek’s A Tree Grows in My Dreams Every Night (V mojih sanjah rase vsako noč drevo, 2024) as its central case study, the article explores how a film – when it relinquishes narration and representation – can create the conditions in which thought no longer unfolds as conceptual reflection, but as an embodied orientation in a world that emerges within the frame. Perception is not treated as mediation between subject and object, but as a mode of being in which the body lingers in affect. The key concept is hesitation – as a tension that does not interrupt, but reconfigures the relation between image and body. The film does not ask what truth is, but how it might act – not as explanation, but as presence. Merging a phenomenological framework (Merleau-Ponty, Sobchack, Marks, Massumi, Sontag) with formal analysis (of framing, rhythm, sound, and texture), the article proposes that the poetic documentary does not produce knowledge, but generates the conditions in which thinking can happen – as affect, as duration, as proximity.
Ključne besede: poetic documentary, dispositif, hesitation, affect, A Tree Grows in My Dreams Every Night
Objavljeno v RUP: 22.01.2026; Ogledov: 52; Prenosov: 0
Celotno besedilo (166,62 KB) |
10. Veliki jezikovni modeli in obči intelektLea Kuhar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava vprašanje avtomatizacije na primeru velikih jezikovnih modelov. Osrednja teza članka je, da veliki jezikovni modeli ne avtomatizirajo individualnih sposobnosti mišljenja niti javne vednosti, kot so jo razumeli avtorji nemške klasične filozofije, temveč tisto, kar je Marx imenoval »obči intelekt«. Z danim konceptom Marx označuje obdobje, ko obče družbeno znanje postane gonilna sila proizvodnje, kar pomeni, da se upredmeti tako v proizvodnih silah (napredek pri avtomatizaciji strojev) kot v organizaciji delavcev (sprememba v organizaciji dela, nujna za tehnično-znanstveni razvoj). Če se je v Marxovem času, torej v obdobju industrijske dobe, obči intelekt upodabljal v strojih, se danes uteleša v algoritmih in statističnih modelih umetne inteligence. Članek sledi »delovni teoriji avtomatizacije«, kot jo je razvil Matteo Pasquinelli, in pokaže, da veliki jezikovni modeli avtomatizirajo predvsem delo percepcije, tj. sposobnost prepoznavanja vzorcev, obenem pa tudi specifična družbena razmerja, ki so zakodirana v matematičnih algoritmih.
Ključne besede: obči intelekt, Marx, veliki jezikovni modeli, Pasquinelli, delovna teorija avtomatizacije
Objavljeno v RUP: 22.01.2026; Ogledov: 40; Prenosov: 0
Celotno besedilo (153,01 KB) |
