51. Glasba kot relacijsko orodje v pediatričnem okoljuKatarina Kompan Erzar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje prinaša pregledno raziskavo primarne povezanosti glasbe z razvojem ter ustrojem človeškega relacijskega delovanja. Na podlagi tega temelja orišemo, kako glasbene intervencije v pediatričnem okolju aktivirajo prirojene mehanizme čustvenega odzivanja in navezanosti ter s tem podpirajo odpornost, čustveno regulacijo in občutek varnosti v bolnišničnem okolju. Glasba v bolnišničnem okolju deluje kot učinkovito orodje za izboljšanje počutja otrok ter krepitev povezanosti med otrokom, starši in bolnišničnim osebjem. Ni le prijetna za poslušanje – številne znanstvene raziskave potrjujejo njen blagodejni vpliv na telesno in duševno stanje. Število raziskav o pomenu in učinkih glasbe na razvoj, regulacijo ter oblikovanje odnosov varne navezanosti med otrokom in starši narašča, pri čemer nove ugotovitve vse bolj poglabljajo razumevanje mehanizmov njenega delovanja. Glasba v bolnišničnem okolju ustvari občutje varnosti in podpira povezanost med otroki in njihovimi skrbniki ter lajša spopadanje s stresom, povezanim s hospitalizacijo in z boleznijo.
Ključne besede: navezanost, glasba, hospitalizacija, starši, nevroznanost
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 155; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (395,23 KB) |
52. Evalvacija učinkov glasbene terapije na otroke, starše in zdravstveno osebje na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaUroš Kosič, Petra Štibelj, Eva Lavriha, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V poglavju predstavljamo izsledke evalvacije glasbene terapije na oddelkih za hematologijo in onkologijo ter nevrologijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, izvedene s strani študentk Akademije za glasbo, ki so v okviru predmeta Glasbena terapija hospitirale pri izvedbi glasbenoterapevtskih seans. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo induktivne tematske analize njihovih evalvacijskih opazovalnih listov in poglobljenih intervjujev. Evalvacija je pokazala, da so študentke ocenile, da je glasbena terapija pozitivno vplivala na obrazno mimiko, izražanje čustev, razpoloženje, fizično aktivnost in sproščenost otrok, pri čemer so se odzivi razlikovali glede na spol in starost. Tudi starši so zaznali izboljšave, predvsem kadar so aktivno sodelovali. Zdravstveno osebje je večinoma izražalo pozitiven odnos do terapij, čeprav so bili opaženi tudi izzivi, povezani z bolnišničnim okoljem in rutino. Študentke so poudarile pomembnost glasbe kot sredstva za povezovanje in sprostitev ter so skozi hospitacije pridobile globlji vpogled v glasbenoterapevtski proces in njegovo čustveno kompleksnost. Raziskava izpostavlja dragocenost vključevanja celotne bolnišnične skupnosti za uspešnost glasbene terapije in podpira nadaljnji razvoj tega področja v pediatrični negi.
Ključne besede: učinki glasbene terapije, pediatrična klinika, evalvacijska kvalitativna študija, hospitacije študentov AG
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 161; Prenosov: 0
Celotno besedilo (365,57 KB) |
53. Zdravilna moč glasbe v očeh medicinskega osebja pediatrične klinikeKatarina Habe, Petra Štibelj, Katarina Kompan Erzar, Petra Brdnik Juhart, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V sodobnem bolnišničnem okolju se vse bolj prepoznava potencial glasbe kot terapevtskega sredstva, ki lahko podpira tako paciente kot medicinsko osebje. V pričujoči raziskavi smo želeli ugotoviti, kako zaposleni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana doživljajo vlogo glasbe v kliničnem okolju. S kvantitativno deskriptivno metodo smo analizirali odgovore 74 medicinskih delavcev, zbranih z anketnim vprašalnikom. Ugotovitve kažejo, da večina zaposlenih glasbo dojema kot pomembno orodje za zmanjševanje stresa, izboljšanje razpoloženja in krepitev timske povezanosti. Izsledki raziskave so pokazali, da zaposleni na Pediatrični kliniki menijo, da glasbene intervencije pozitivno vplivajo na hospitalizirane otroke in njihove starše. Čeprav je podpora vključevanju glasbene terapije visoka, je njena prisotnost na oddelkih še vedno omejena. Udeleženci kot ključne pogoje za učinkovitejšo implementacijo navajajo večjo dostopnost glasbenih terapevtov, dodatna izobraževanja medicinskega osebja v povezavi s to tematiko in ustrezno infrastrukturo. Rezultati potrjujejo potencial glasbe kot celostnega terapevtskega sredstva v pediatrični bolnišnični obravnavi.
Ključne besede: glasbena terapija, zdravstveno osebje, stres in izgorelost, psihofizično blagostanje
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 155; Prenosov: 0
Celotno besedilo (443,42 KB) |
54. Glasbeni obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana - doživljanja in opažanja študentov glasbeKatarina Habe, Nina Suljić, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje obravnava učinke izvedbe glasbenih obiskov kot oblike glasbenih intervencij na njihove izvajalce (študente glasbe). Namen raziskave je bil preučiti, kaj študenti doživljajo in opažajo med glasbenimi obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Glasbene obiske smo teoretično utemeljili izhajajoč iz koncepta skupnostnih glasbenih dejavnosti, ki se izvajajo v živo. V raziskavi je sodelovalo deset študentov Akademije za glasbo UL. Podatki so bili zbrani s pomočjo odprtih vprašalnikov po izvedenih glasbenih obiskih na različnih oddelkih Pediatrične klinike. Uporabljena je bila kvalitativna induktivna tematska analiza po smernicah Virginie Braun in Victorie Clarke (2006). Iz odgovorov smo izluščili štiri osrednje teme: moč glasbe, osebnostna rast študentov, čustveni odzivi študentov ter odzivi socialnega okolja. Ugotovitve potrjujejo pozitiven učinek glasbenih obiskov na študente glasbe, saj so jih spodbudili k osebnostni rasti, doživljanju blagostanja ob deljenju glasbenega poslanstva, zmanjševanju občutkov izvajalske anksioznosti ob nastopanju ter prepoznavanju zdravilne moči glasbe v bolnišničnem okolju na vse socialne deležnike (paciente, njihove starše, zdravstveno osebje in izvajalce glasbenih intervencij). V poglavju izpostavimo pomen vključevanja socialnoterapevtske vloge glasbe v akademsko glasbeno izobraževanje z namenom krepitve blagostanja tako izvajalcev kot prejemnikov glasbenih intervencij.
Ključne besede: glasbeni obiski, glasbene intervencije, pediatrična bolnišnica, študenti glasbe, živa glasba, refleksije študentov
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 156; Prenosov: 0
Celotno besedilo (427,05 KB) |
55. Glasbene intervencije v pediatričnem okoljuPika Drstvenšek, Katarina Habe, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V tem poglavju je predstavljen sistematičen pregled empiričnih raziskav o učinkih glasbenih intervencij v pediatričnem bolnišničnem okolju. Glasbena terapija in glasbena medicina sta se v analiziranih raziskavah izkazali kot učinkoviti alternativni metodi za zmanjševanje anksioznosti, bolečine, stresa in izboljšanje čustvene regulacije ter kakovosti življenja hospitaliziranih otrok in njihovih staršev. Pregledno analizo smo izvedli s pomočjo metode PRISMA. V podrobnejšo analizo je bilo vključenih 15 empiričnih znanstveno-raziskovalnih člankov. Na podlagi analize izbranih člankov smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so glasbene intervencije v pediatričnem okolju že uporabljene in v kakšni obliki, na katerih področjih se kažejo terapevtski učinki glasbenih intervencij in ali sta glasbena terapija ter glasbena medicina enako učinkoviti in uporabljeni v enaki meri. Ugotovili smo, da na področju glasbenih intervencij prevladujejo eksperimentalne raziskave in da so v ospredje postavljeni psihološki učinki. Največ koristi so imele personalizirane, veččutne oblike terapije, kot je metoda Euterpe. Kljub pozitivnim izsledkom so raziskave metodološko heterogene, z omejeno velikostjo vzorcev. Rezultati prispevajo k razumevanju pomena glasbenih intervencij kot dopolnilne oblike podpore otrokom v času bolezni in hospitalizacije ter nakazujejo potrebo po nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: glasbena pediatrija, glasbena medicina, pediatrična bolnišnica, čustvena regulacija, PRISMA
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 135; Prenosov: 0
Celotno besedilo (607,13 KB) |
56. Vloga glasbe v primarni pediatrični ambulantiPetra Brdnik Juhart, Anja Radšel, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Glasba igra v življenju ljudi pomembno vlogo že od pradavnine. Njeni pozitivni učinki na celostni razvoj otrok in njihovo dobro počutje v stresnih okoliščinah so dobro dokumentirani. V okviru raziskave smo preučevali, kako slovenski pediatri na primarni ravni dojemajo vlogo glasbe v ambulantnem okolju. Uporabljena je bila triangulacija raziskovalnih pristopov, pri čemer je bila osrednja metoda kvalitativna analiza, dopolnjena s kvantitativnimi podatki. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval tako zaprta kot odprta vprašanja. Vzorec je zajemal 102 pediatra iz vseh slovenskih statističnih regij. Kvantitativni del je omogočil analizo pogostosti odgovorov, medtem ko je kvalitativna vsebinska analiza z odprtim kodiranjem razkrila globlja stališča in mnenja anketirancev. Ugotovitve kažejo, da večina pediatrov glasbo dojema kot sredstvo, s katerim lahko spodbudimo otrokovo sodelovanje v pediatrični obravnavi, saj zmanjša nemir v stresnih situacijah in podpira različna razvojna področja. Najpogosteje se kot učinkovita izkazuje umirjena glasba. Čeprav jo pediatri uporabljajo večinoma intuitivno, rezultati nakazujejo potencial za njeno sistematično vključevanje v ambulantno pediatrično prakso. Poleg vpliva na otroke se kažejo tudi pozitivni učinki na starše, zdravstveno osebje in splošno delovno vzdušje v ambulanti.
Ključne besede: učinek glasbe, stresni odziv, celostni razvoj otroka, primarna pediatrija, glasbene dejavnosti
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 88; Prenosov: 0
Celotno besedilo (459,55 KB) |
57. Glasbena terapija v pediatričnem okolju - pregledna raziskavaŠpela Knoll, Ema Trček, Maja Otič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Glasbena terapija je stroka, ki si po svetu utira pot tudi v pediatričnem okolju, in dosedanje raziskave dokazujejo mnoge pozitivne učinke ter potenciale tega nefarmakološkega pristopa. Glasbena terapija je vključena v obravnavo bolnih otrok in tudi njihovih staršev na različnih oddelkih pediatrične klinike. Učinki glasbene terapije za določene klientske skupine so ciljno drugače usmerjeni, zato je vsako področje treba raziskati ločeno. V poglavju bomo predstavili pregled literature in relevantnih raziskav s področja glasbene terapije z namenom prikazati že obstoječe kvalitetne prakse. Sistematičen pregled je izveden v skladu s priporočili PRISMA. Pregled literature in raziskav zajema glavna področja v pediatričnem okolju, kjer se glasbena terapija izvaja: neonatologijo, onkologijo, nevrologijo, psihiatrijo in paliativo. Raziskave potrjujejo pozitivne učinke na fiziološke parametre, čustveno podporo otrokom in staršem ter vpliv na dolžino in kakovost hospitalizacije. Pomanjkljivost pri raziskavah se kaže predvsem v številčno neenakomerno opravljenih raziskavah na specifičnih področjih glasbene terapije v pediatričnem okolju.
Ključne besede: glasbena terapija, pediatrija, psihiatrija, paliativna oskrba, neonatologija, nevrološka rehabilitacija, onkologija
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 130; Prenosov: 0
Celotno besedilo (408,00 KB) |
58. Zdravilna moč zvokaIlonka Pucihar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje predstavlja pregled temeljnih mehanizmov, s katerimi zvok vpliva na človekovo telo in duševno počutje, ter osvetljuje njihove terapevtske aplikacije. Glavni namen je bil ovrednotiti potencialno moč zdravilnega zvoka za celostno dobrobit posameznika. Zvok ni le slušni dražljaj, temveč tudi fizični občutek, ki lahko pozitivno ali negativno vpliva na zdravje, odvisno od narave vibracij. Raziskave opozarjajo na problematiko hrupa in vibracij v urbanem ter tudi bolnišničnem okolju, ki škodujejo zdravju, medtem ko prijetne, zdravilne vibracije, proizvedene z instrumenti, kot so tibetanske ali himalajske pojoče posode, gongi in kristalne pojoče posode, lahko pripomorejo k obnovi telesnega in duševnega zdravja. Ti instrumenti se uporabljajo v zvočnih terapijah, imenovanih tudi zvočne kopeli, zvočne meditacije, zvočne seanse ali zvočni tretmaji, njihovi terapevtski učinki pa temeljijo na načelih resonance in uskladitve. Čeprav so raziskave omejene, so pokazale, da izpostavljenost vibracijam teh instrumentov znižuje krvni tlak, srčni utrip, napetost, tesnobo ter depresijo, hkrati pa izboljšuje počutje in duhovno blagostanje. Tibetanske pojoče posode so potencialno uporabne tudi pri onkoloških bolnikih. Kristalne posode so imele pozitivne učinke pri obvladovanju kroničnih bolečin in za izboljšanje razpoloženja pri mladoletnikih. Ugodne učinke na notranji mir in mentalno zdravje potrjujejo tudi terapije z gongom. Zvočne terapije imajo tako potencial za celostno in neinvazivno podporo zdravju ter dobremu počutju.
Ključne besede: zvok, vibracija, zvočna terapija, zdravljenje, dobro počutje
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 120; Prenosov: 0
Celotno besedilo (312,32 KB) |
59. Glasba kot sredstvo zdravljenja - historični vidikTina Bohak Adam, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razumevanje glasbe kot sredstva zdravljenja je prežeto z zgodovinskimi, s kulturnimi in z znanstvenimi spremembami, ki so oblikovale sodobno glasbeno terapijo kot priznano zdravstveno disciplino. Zdravilne učinke glasbe so poznali že v najstarejših civilizacijah. Stari Egipčani so pred več kot 4.000 leti glasbo uporabljali za zdravljenje bolnikov, v antiki pa so glasbi pripisovali magično moč očiščevanja, pomirjanja duha in zdravljenja telesnih bolezni. Pri številnih avtohtonih ljudstvih po svetu so bile pesmi, ritmi in zvoki ključni del magičnih ter zdravilnih praks, kar potrjuje univerzalnost glasbe kot sredstva za krepitev zdravja in skupnosti. V srednjem veku so menihi uporabljali cerkvene napeve za lajšanje duševnih stisk in bolečin. Skozi stoletja so se razvijali različni pristopi k uporabi glasbe v terapevtske namene. Ti segajo od ritualnih in religioznih praks do sodobne glasbene terapije, ki se je kot znanstvena disciplina začela razvijati konec 19. stoletja. Glasbena terapija je v 20. stoletju pomembno prispevala k rehabilitaciji vojnih veteranov in danes ostaja ključen del sodobne klinične prakse, ki temelji na interdisciplinarnem sodelovanju in se uporablja na različnih medicinskih področjih. V poglavju obravnavamo zgodovinski vidik zdravilne moči glasbe od pradavnih časov do sodobnosti, s poudarkom na ključnih zgodovinskih prelomnicah, kulturnih razlikah, znanstvenih utemeljitvah ter aktualnih trendih in izzivih v klinični praksi.
Ključne besede: glasba, zdravje, glasbena terapija, zdravljenje, dobro počutje, historični vidik
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 0
Celotno besedilo (301,55 KB) |
60. |
