51. Viri organizacijskega obrekovanja v slovenskih osnovnih šolahLucija Cemič, Nika Lipolt, Maša Stojanović, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Neformalna komunikacija v organizaciji zaposlenim omogoča večjo informiranost, povečuje pripadnost in zadovoljstvo pri delu, hkrati pa predstavlja učinkovit kanal pretoka komunikacije. Poleg pozitivnih vidikov se lahko preko nje širi tudi obrekovanje z morebitnimi negativnimi vplivi na klimo in zaupanje med zaposlenimi. Raziskava preučuje pojav obrekovanja med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji, pri čemer se osredotoča na identifikacijo virov, ki jih slovenski učitelji najpogosteje prepoznavajo kot vzrok obrekovanja. V raziskavi je sodelovalo 541 osnovnošolskih učiteljev iz vseh statističnih regij Slovenije. Za raziskovanje prepoznavanja virov organizacijskega obrekovanja smo uporabile Vprašalnik o virih obrekovanja (gsq), ki smo ga posredovale kontaktnim osebam vseh javnih slovenskih osnovnih šol. Ugotovile smo, da osnovnošolski učitelji najpogosteje prepoznavajo individualne vire obrekovanja, najmanj pogosto pa organizacijske vire. Velikih razlik ni bilo možno opaziti pri primerjavi moških in žensk, prav tako pri primerjanju udeležencev, ki poučujejo na različnih stopnjah preučevanja. Lahko pa smo opazile večja odstopanja med skupinami z različno delovno dobo v šolstvu. Prispevek osvetljuje vire obrekovanja na slovenskih osnovnih šolah in daje informacije, na podlagi katerih je mogoče nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: obrekovanje, osnovna šola, učitelji, vprašalnik gsq
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 124; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (168,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
52. Pogostost in vzroki neprimerne rabe časa in virov na delovnem mestu pri zaposlenih v SlovenijiŠpela Markočič, Karmen Kravanja, Katarina Marjanović, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Neprimerna raba časa in virov (nrv) predstavlja pomemben strošek za organizacijo ter vpliva na njeno učinkovitost in razvoj. Raziskava je bila namenjena preučevanju pojavnosti in vzrokov teh vedenj med zaposlenimi v Sloveniji. Poleg tega smo preverjali, ali obstajajo povezave med demografskimi dejavniki (starost, delovna doba v organizaciji in zaslužek) ter nr v. Rezultati so pokazali, da je pojavnost nr v pri udeležencih raziskave (n = 325) relativno nizka – posamezniki so se v povprečju tako na podlestvici izogibanje delu kot na podlestvici sabotaža opredelili, da tovrstnega vedenja ne počnejo nikoli oz. enkrat do dvakrat od začetka zaposlitve. Korelacije med starostjo, delovno dobo in zaslužkom ter nrv so bile nizke in le redko statistično značilne, zato pomembnih zaključkov na podlagi omenjenih povezav ne moremo oblikovati. Kot najpogostejše razloge za nr v so udeleženci raziskave navajali z organizacijo povezane vzroke (53,5 ), z delom povezane vzroke (52,6 ), najmanj pa osebne vzroke (37,6 ). Na podlagi ugotovitev organizacijam priporočamo predvsem preverjanje odnosa do zamujanja in naslavljanje občutkov nepoštenosti pri zaposlenih v organizaciji.
Ključne besede: nezaželeno vedenje, neprimerna raba časa pri delu, neprimerna raba virov pri delu, zaposleni v Sloveniji
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 123; Prenosov: 5
Celotno besedilo (166,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
53. Kraja in z njo povezana neželena vedenja v neživilskih trgovinahJerneja Lovšin, Nika Maznik, Rene Paskal Miholač, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen raziskave je bil raziskati pojavnost in motive za s krajo povezana neželena vedenja v neživilskih trgovinah. Uporabili smo kvalitativni pristop k raziskovanju, in sicer strukturiran intervju, v izvedbo katerega je privolilo 14 redno zaposlenih posameznikov v neživilskih trgovskih poslovalnicah. Z razumevanjem tehnik nevtralizacije smo ugotovili, da so najpogostejša neželena vedenja kraja inventarja, podarjanje neavtoriziranih popustov in opravljanje storitev, katerih plačilo ne pride do organizacije. Motivacija za tovrstna dejanja je raznolika in najbolj izvira iz (pre)nizkih plač, slabih delovnih pogojev, priložnosti za krajo, ohranjanja oz. vzpostavljanja dobrega odnosa s strankami in pomanjkanja nadzora s strani nadrejenih. V namen zmanjšanja pojavnosti neželenih vedenj na delovnem mestu bi bilo smiselno izboljšati plačne pogoje, ustvariti spodbudno in motivirajoče delovno okolje za zaposlene ter vzpostaviti učinkovite nadzorne sisteme, ki bi zaposlenim nudili strukturiranost dela in jasna pričakovanja, ob tem pa bi ohranjali ravnovesje med nadzorom in občutkom zaupanja. Vodstvo bi moralo na podlagi lastnega zgleda zaposlene spodbujati k etičnemu in odgovornemu ravnanju, prav tako pa bi moralo poskrbeti za pošteno ter enakopravno obravnavo vseh, odprto ter redno komunikacijo in priznavanje ter nagrajevanje dosežkov.
Ključne besede: kraja, neželena vedenja, delovno mesto, organizacijska kultura, tehnike nevtralizacije
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 78; Prenosov: 3
Celotno besedilo (167,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
54. Vodstveni ukrepi za nadzor nad odtekanjem informacij v IT podjetjih na območju obalno-kraške regijeLucija Kozina, Pina Stojan, Zala Strniša, Zala Zadel, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava preučuje vodstvene ukrepe za preprečevanje odtekanja informacij v i t-podjetjih v obalno-kraški regiji, pri čemer se osredotoča na tehnične, organizacijske in človeške dejavnike, ki vplivajo na varnost podatkov. Odtekanje informacij, bodisi nenamerno zaradi človeških napak in nezadostne ozaveščenosti bodisi namerno zaradi neetičnega ravnanja, predstavlja resno grožnjo sodobnim podjetjem. Raziskava temelji na kvalitativni analizi intervjujev, ki so razkrili, da ima vodstvo ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti podatkov. Zaposleni vodstvu pripisujejo odgovornost za jasno komuniciranje politik, zagotavljanje rednega usposabljanja in spodbujanje organizacijske kulture, ki poudarja pomen varnosti. Ključni ukrepi vključujejo šifriranje, sisteme za zaznavanje vdorov, omejevanje dostopa in fizične varnostne rešitve, usposabljanje zaposlenih in uporabo sistemov preprečevanja uhajanja podatkov. Udeleženci so hkrati izpostavili izzive, kot so pomanjkanje stalnega usposabljanja, slaba komunikacija med oddelki in nizka raven ozaveščenosti zaposlenih, kar pogosto oslabi učinkovitost varnostnih praks. V raziskavi poudarjamo, da uspešna zaščita podatkov zahteva celovit pristop, ki združuje napredne tehnične rešitve z učinkovitim vodstvom in aktivno vključenostjo zaposlenih. Poleg tega nove oblike dela, kot je delo na daljavo, prinašajo dodatne izzive, ki zahtevajo prilagoditev obstoječih varnostnih politik.
Ključne besede: varnost podatkov, odtekanje informacij, i t-podjetja, vodstveni ukrepi, organizacijska kultura
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 81; Prenosov: 2
Celotno besedilo (166,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. Pojavnost in vrste nasilja nad zdravstvenimi delavci v obalno-kraški regijiAnuška Dinić Nemanić, Lana Gorinjac, Gabriela Laznik Zalaznik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Največ nasilja na delovnem mestu se dogaja v zdravstveni stroki, zato je bil namen pilotne raziskave ugotoviti, kakšno je stanje v zdravstvenih ustanovah obalno-kraške regije Republike Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 44 udeležencev iz različnih zdravstvenih ustanov. Izpostavljenost besednemu, telesnemu in spolnemu nasilju smo preverjali z Lestvico zaznavanja pogostosti agresije (popas). Rezultati kažejo, da je besedno nasilje najpogostejša oblika nasilja, sledijo ji pasivno agresivno vedenje in druge oblike netelesnega nasilja, medtem ko so telesno nasilje, samopoškodovalna vedenja in spolno nasilje redkejši. Statistična analiza ni pokazala pomembne povezave med dolžino delovne dobe in pogostostjo nasilja, prav tako spol ni bil pomemben napovedovalec izpostavljenosti nasilju. Zaposleni se z nasiljem najpogosteje soočajo sami, brez iskanja podpore pri nadrejenih ali uporabe obstoječih intervencij, čeprav so ti mehanizmi večinoma na voljo. Udeleženci so izrazili potrebo po dodatnih izobraževanjih na področju komunikacije, deeskalacije konfliktov in učinkovitega soočanja z nasilnimi situacijami. Pilotna raziskava izpostavlja nujnost jasnih protokolov za prijavo nasilja, izboljšanja organizacijske podpore ter večjega ozaveščanja o vplivu nasilja na dobrobit zaposlenih. Ugotovitve lahko služijo kot osnova za razvoj preventivnih ukrepov in izboljšanje delovnega okolja v zdravstvenih ustanovah, s čimer bi okrepili varnost in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročno zmanjšali pojavnost nasilnih incidentov.
Ključne besede: nasilje, zdravstveni delavci, popas, intervencije
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 82; Prenosov: 3
Celotno besedilo (171,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
56. Spolno nadlegovanje v gostinskih obratihUna Blagojević, Dunja Komnenović, Barbara Zorman, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava se osredotoča na pojav spolnega nadlegovanja v sodelujočih gostinskih obratih, pri čemer preučuje njegovo pogostost, oblike, povzročitelje in žrtve ter odzive žrtev in organizacij. Raziskava temelji na kvalitativni analizi intervjujev s 13 sodelavci v obratih, pri čemer so udeleženci odgovarjali na vprašanja o verbalnem in fizičnem spolnem nadlegovanju, kot so seksistični komentarji, nezaželeni dotiki ali pogledi. Žrtve pogosto uporabljajo pasivne strategije, kot je ignoriranje, zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi in nezaupanja v organizacijske mehanizme. Organizacijski odzivi so pogosto neustrezni, kar se kaže v trivializaciji incidentov in pomanjkanju formalnih smernic. Ti dejavniki prispevajo k normalizaciji spolnega nadlegovanja in zmanjšujejo verjetnost prijave. Posledice za žrtve vključujejo anksioznost, zmanjšano produktivnost, izolacijo in namero zapustiti delovno mesto. Raziskava poudarja potrebo po jasnih organizacijskih politikah, ozaveščanju zaposlenih in vodstva ter sistematičnih pristopih k preprečevanju spolnega nadlegovanja. Dodatno raziskovanje bi lahko dodatno osvetlilo vlogo prič in dolgoročne posledice za žrtve, hkrati pa preučilo vpliv družbenih norm in izobraževanja na zmanjšanje spolnega nadlegovanja.
Ključne besede: gostinstvo, neželeno vedenje, spolno nadlegovanje
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 69; Prenosov: 2
Celotno besedilo (171,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
57. Prisotnost absentizma v hotelski panogi obalne regije SlovenijeAlja Ažman, Helena Senčar, Petra Zakrajšek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Absentizem predstavlja izziv za hotelsko panogo, saj stalna prisotnost zaposlenih na delovnem mestu neposredno vpliva na kakovost storitev. Raziskava je preučila pogostost pojava in razloge za absentizem v hotelski panogi obalne regije Slovenije. V tej raziskavi so sodelovali kadrovniki iz desetih hotelov v obalni regiji Slovenije. Pri tem smo absentizem razdelili na odobreno, občasno in problematično obliko. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da je občasni absentizem najpogostejša oblika odsotnosti in da je ta povezan z zdravstvenimi težavami ter osebnimi razlogi. Prav tako so bile zaznane visoke stopnje absentizma v oddelkih z večjim fizičnim naporom, kot sta gospodinjstvo in kuhinja. Udeleženci so ocenjevali, da izboljšanje delovnih pogojev le malo prispeva k zmanjšanju absentizma. Organizacije se s problematiko absentizma najpogosteje soočajo preko uvajanja sprememb v organizaciji dela in z nefinančnimi sankcijami. Rezultati raziskave ponujajo vpogled v dejavnike, ki prispevajo k absentizmu in nakazujejo pomembnost prilagodljivih politik dela (kot je, recimo, prilagodljiv urnik zaposlenih) ter podpore zaposlenim pri upravljanju njihovega zdravja in delovnih obremenitev. Raziskava odpira možnosti za nadaljnje analize specifičnih potreb različnih poklicnih skupin znotraj hotelirstva in oblikovanje celovitih strategij za zmanjšanje absentizma.
Ključne besede: absentizem, hotelska panoga, vrste absentizma
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 89; Prenosov: 6
Celotno besedilo (151,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
58. Neželeno vedenje v organizaciji : opredelitve, dejavniki, posledice in preventivni ukrepiAna Arzenšek, Katarina Kocbek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Najprej predstavimo različna poimenovanja, kategorizacije in modele neželenega vedenja. Sledi podpoglavje o vzrokih in dejavnikih neželenega vedenja v organizacijah. Med temi najprej pojasnimo vlogo osebnih dejavnikov, kot so osebne vrednote, neprijetna čustva in osebnostna struktura zaposlenih. Izpostavimo tudi vlogo kognitivnih sposobnosti in delinkventnega vedenja v otroštvu, starosti zaposlenih in njihovih delovnih izkušenj pri pojavu neželenega vedenja. Nadalje so predstavljeni z delom povezani dejavniki, ki se povezujejo z neželenim vedenjem, in sicer dolgočasje na delovnem mestu, nizka stopnja zadovoljstva pri delu, avtokratski slog vodenja in priložnosti za neželeno vedenje. Delno se s slednjimi prekrivajo tudi z organizacijo povezani dejavniki, med katerimi smo izpostavili vlogo organizacijske kulture in občutek zaposlenega, da ga organizacija ne obravnava pravično. Nadaljujemo s predstavitvijo posledic neželenega vedenja za organizacijo, posameznike v njej in zunanje deležnike. Sledi podpoglavje o možnih preventivnih ukrepih, ki lahko preprečijo pojav neželenega vedenja, pri čemer izpostavimo pomen učinkovitih selekcijskih postopkov, razvoja vodstvenih kadrov, prilagoditve delovnih mest, strategije notranje komunikacije in razvoja spodbudnega sistema nagrajevanja ter organizacijske kulture.
Ključne besede: neželeno vedenje v organizaciji, dejavniki, posledice, preventivni ukrepi
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 92; Prenosov: 7
Celotno besedilo (164,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. |
60. |
