61. Predictors of Preschool Teachers’ Environmental Activities in Kindergarten : A Path to a Sustainable FutureMarina Semiz, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: In line with the priorities of the United Nations 2030 Agenda and the growing emphasis on competencies for sustainable development in education, early childhood and preschool education are increasingly recognized as critical stages for fostering environmental awareness and designing sustainable curricula. As key educational agents, preschool teachers play a central role in implementing environmental initiatives in kindergartens and nurturing environmentally responsible attitudes and behaviours in young children. This paper presents findings from a study examining the predictors of preschool teachers’ engagement in environmental activities, with a focus on selected personal and sociodemographic variables: years of service, education level, teaching group, and the development of environmental competencies. The study involved a sample of 101 preschool teachers from four administrative districts in Serbia. Data were collected using two instruments: one measuring the development of environmental competencies and another assessing the frequency of environmental activities implemented in kindergartens. The results indicate that teachers’ environmental competencies have a direct and moderately positive influence on their engagement in environmental practices. Strengthening these competencies increases the likelihood of preschool teachers’ involvement in environmentally sustainable practices. Other examined variables did not emerge as significant predictors of participation in environmental initiatives. The multiple regression analysis accounted for approximately 31% of the variance in the frequency of environmental activities, highlighting the need for future research to explore additional predictive factors. Based on the findings, the development and implementation of targeted training and professional development programmes are recommended to further enhance preschool teachers’ environmental competencies.
Ključne besede: sustainable development, environmental education, environmental well-being, environmental skills, preschool teachers
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 189; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (131,64 KB) |
62. Izkustveni in sodelovalni pristop poučevanja italijanščine kot J2 za trajnostno družbo prihodnosti : primer ustnega sporočanja in sporazumevanja v petem razredu slovenskih osnovnih šol na dvojezičnem območjuVesna Vojvoda Gorjan, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem članku predstavljamo izkustveni in sodelovalni pristop poučevanja italijanščine kot J2, ki ga izvajamo pri pouku J2 v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre. Izhajamo iz predpostavke, da neformalno poučevanje drugega jezika na šoli poteka tudi na hodniku, ko učenec svojo »maestro« pozdravi v italijanščini. Poudarek je na rabi jezika v procesu poučevanja. V uvodu smo pregledali učni načrt ter dokument Dodatek k SEJU, ki narekujeta izvajanje pouka italijanščine kot J2 v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem območju. Raziskave potrjujejo, da so »jezikovni in kognitivni procesi učenja drugega jezika pri mlajših otrocih večinoma podobni procesom prvega jezika« (Brown, 2000, str. 75). V razredu, kjer učitelj sproščeno poučuje v ciljnem jeziku, učenec razvije zmožnost posnemanja ter avtonomije uporabe istega jezikovnega koda. Pri takem pristopu smo v 5. razredu zaznali večji spontani jezikovni odziv v drugem jeziku kot v skupinah, kjer učitelj uporablja klasično slovnično-prevajalsko metodo. Podatke za raziskavo smo zbirali v slovenskih osnovnih šolah na dvojezičnem območju slovenske Istre. Da bi ugotovili razlike v jezikovnih zmožnostih v italijanščini, so učenci ob začetku in koncu šolskega leta pisali test ter sodelovali v intervjuju. Za analizo podatkov je bila ključnega pomena učiteljeva raba jezika pri pouku. V eksperimentalno skupino (ES) smo vključili oddelke, kjer je učitelj uporabljal pretežno italijanščino, v kontrolno skupino (KS) pa oddelke, kjer je učitelj uporabljal pretežno slovenščino. V raziskavi smo opravili kvantitativno in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Z ugotovitvami spodbujamo učitelje italijanščine kot J2 k aktivni rabi ciljnega jezika pri pouku ter vključitev učencev v avtentično dvojezično okolje.
Ključne besede: italijanščina kot J2, didaktika poučevanja, izkustveni pristop poučevanja, raba ciljnega jezika, sporazumevalna zmožnost
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 251; Prenosov: 1
Celotno besedilo (112,65 KB) |
63. Z branjem slikanic k trajnostno naravnani družbiBarbara Bednjički Rošer, Dragica Haramija, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek osvetljuje temo trajnostno naravnane družbe v otroški literaturi z upoštevanjem gradnikov bralne pismenosti. Vzgoja za trajnostni razvoj je tako kot bralna pismenost vseživljenjski proces, zato smo za razumevanje pojmovanja trajnosti in vloge posameznikov pri njenem uresničevanju, ki se prične oblikovati že v predšolskem obdobju, izbrali slikanico Liis Sein in Gerde Märtens Moje mesto. Posledice človekovega vpliva na okolje, ki jih ubeseduje tudi sodobna otroška književnost, so lahko pri vzgajanju in izobraževanju predšolskih otrok v odgovorne ter ozaveščene posameznike pomembno izhodišče vseživljenjskega učenja. Multimodalna analiza slikanice kaže, da ilustracije vplivajo na razumevanje zgodbe in spreminjajo oz. natančneje predstavljajo osnovne morfološke značilnosti besedila, obenem pa je posebna pozornost namenjena perečim izzivom preobremenjenega naravnega okolja in spodbujanju vključujočega trajnostnega delovanja v urbanih središčih, ki je bilo izpostavljeno tudi na literarnih matinejah oz. srečanjih s pisateljico in z bodočimi vzgojitelji, študenti predšolske vzgoje na Univerzi v Mariboru ter otroki iz bližnjega javnega vrtca. Izvedli smo študijo primera, v katero smo vključili izredne študente tretjega letnika študijskega programa Predšolska vzgoja (n = 13). Opravljena je bila analiza vsebine odgovorov, ki izkazujejo široko pomensko polje razumevanja celostnega branja in predstavljajo primer medpodročnega povezovanja, ki lahko pomembno prispeva k razvoju gradnikov bralne pismenosti in trajnostne prihodnosti.
Ključne besede: multimodalnost, trajnostni razvoj, gradniki bralne pismenosti
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 236; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,53 MB) |
64. Vseživljenjsko učenje v digitalnem času : enoten jezik za digitalno prihodnostŠpela Pugelj, Sanela Hudovernik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Svet je v obdobju hitrega razvoja novih tehnologij, ki spreminjajo večino vidikov naših življenj, tudi izobraževanja. Kljub mnogim raziskavam ostajajo nekateri ključni pojmi, denimo informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna tehnologija, digitalizacija, digitalne kompetence, računalniško mišljenje in umetna inteligenca, pogosto neenotno definirani. Namen prispevka je s sistematičnim pregledom znanstvene literature analizirati, kako so opredeljeni konceptualni okviri omenjenih pojmov ter kakšna je njihova vloga v izobraževanju. Na podlagi analize oblikujemo jasnejše terminološke razmejitve, kar prispeva k boljši razumljivosti področja vključevanja računalniških tehnologij v izobraževanje. Pridobljeni rezultati so lahko izhodišče nadaljnjim raziskavam in razvoju strategij učinkovite implementacije sodobnih tehnologij v pedagoško prakso. Enotne definicije omogočajo, da iste termine vsi deležniki razumejo in uporabljajo na enak način, kar učencem olajša učenje računalniških konceptov, učiteljem povezavo med teoretičnim znanjem in praktičnimi aplikacijami, strokovnjakom pa lažje sodelovanje. Računalniška revolucija prinaša vedno nove ideje in odkritja, v luči vseživljenjskega učenja pa je nujno, da tudi v šolstvu pogumno stopimo v korak z napredkom.
Ključne besede: definicija, računalništvo, opredelitev pojmov, tehnologija, izobraževanje
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 156; Prenosov: 0
Celotno besedilo (110,14 KB) |
65. Uporaba družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji za preprečevanje osamljenostiMaja Mezgec, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Danes živimo v starajoči se družbi, saj delež starejšega prebivalstva strmo narašča. Starejši so izpostavljeni določenim tveganjem, kot so npr. zdravstvene težave, revščina, osamljenost, družbena izolacija idr. Družbene izolacija in osamljenost imata velik vpliv na blagostanje starejših. Sodobna tehnologija in družbena omrežja ponujajo nekatere rešitve, ki lahko pripomorejo k soočanju s tovrstnimi izzivi, ob predpostavki, da se premosti razkorak med digitalno pismenostjo starejše generacije in digitalnimi kompetencami, ki so potrebne za suvereno uporabo družbenih omrežij in sorodnih aplikacij. Namen prispevka je ponuditi pregled znanstvene literature o obravnavani temi, predvsem izsledkov raziskav, objavljenih v znanstvenih revijah, ki so vključene v mednarodne baze podatkov. Zato smo za potrebe prispevka opravili sistematični pregled literature in pri tem sledili načelom PRISMA. Izbrane prispevke smo vsebinsko analizirali in v sklepni fazi podali zaključne ugotovitve. Učinki uporabe družbenih omrežij in IKT za preprečevanje osamljenosti še niso povsem raziskani, raziskovalci pa so si enotni, da starejši potrebujejo specifične pristope za digitalno opismenjevanje in namenska orodja ter aplikacije, ki so prilagojena tem uporabnikom in zanje prijaznejša.
Ključne besede: blagostanje starejših, družbena izolacija, družbena omrežja, preprečevanje osamljenosti, digitalna pismenost
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 164; Prenosov: 1
Celotno besedilo (117,67 KB) |
66. Ergonomija v šolskem prostoru kot temelj trajnostnih učnih praks : primeri različnih pristopov in učinkov na učenceSamo Fošnarič, Kosta Dolenc, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku raziskujemo, kako celostna uporaba ergonomskih načel v šolskem okolju prispeva k trajnostnemu učenju in zdravju učencev. S sistematičnim pregledom literature in analizo študij primera ugotavljamo, da pravilno prilagojeno šolsko pohištvo, optimalna osvetlitev, redni gibalni odmori ter premišljena uporaba digitalnih naprav statistično značilno učinkujejo pri zmanjšanju mišično skeletnih težav, boljši koncentraciji in manjši odsotnosti od pouka. Raziskava sledi protokolu PRISMA 2020 in vključuje 46 empiričnih člankov, izbranih iz 512 prvotnih zadetkov v bazah Web of Science, Scopus in ERIC za obdobje 2010–2024. Pri analizi smo uporabili kombinirano vsebinsko tematsko razčlenitev in sintezo rezultatov. V prispevku predstavljamo ključne ugotovitve o fizični in digitalni ergonomiji, integraciji ergonomskih načel v pedagoški proces ter makroergonomskih vidikih šolskega upravljanja. Integracija ergonomskih načel v pedagoški proces je opredeljena kot ključni dejavnik za dolgoročno izboljšanje učnih rezultatov in telesnega počutja učencev, pri čemer so prikazane tudi dobre prakse iz domačih in tujih šol. Rezultati so interpretirani kot podpora tezi, da se z uvajanjem sistematično načrtovanih ergonomskih ukrepov zagotovi zanesljivo in varno učno okolje, ki je sposobno pozitivno vplivati na zdravje in akademski uspeh učencev.
Ključne besede: ergonomija, šolski prostor, telesno zdravje, trajnostne učne prakse
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 159; Prenosov: 1
Celotno besedilo (115,92 KB) |
67. Developing alumni competencies : lifelong learning and the challenges of today’s workplaceMirko Prosen, Anita Trnavčevič, Nina Krmac, Klavdija Kutnar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Lifelong learning is essential for the professional and personal development of alumni and for adapting to the challenges of the modern labour market. The aims of the study were to explore the lifelong learning needs of alumni and to identify the key content areas and competences they would like to develop, with a particular focus on green and digital skills and preferred lifelong learning formats and delivery modes. A qualitative study was conducted with semi-structured interviews in three focus groups (n = 19). The thematic analysis revealed five themes: (1) lifelong learning needs; (2) key areas of lifelong learning; (3) formats and delivery modes of lifelong learning; (4) the role of the alumni club; and (5) suggestions for improvement. The results provide a basis for the development of targeted micro-credentials to better support alumni in strengthening their skills and successfully integrating into today’s labour market.
Ključne besede: mikrodokazila, alumni klub, diplomanti, univerza, zeleni prehod
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 168; Prenosov: 0
Celotno besedilo (127,85 KB) |
68. Vpliv vseživljenjskega učenja na zmanjševanje socialne izključenosti v Evropski unijiDejan Hozjan, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Po podatkih Eurostata se je v letu 2020 približno petina (21,5 ) prebivalcev Evropske unije soočala s tveganjem socialne izključenosti. Na izrazito povečanje tveganja s socialno izključenostjo so vplivale nestabilne gospodarske razmere in povečanje brezposelnosti v času epidemije covida-19. Kljub temu da so se po epidemiji covida-19 gospodarske razmere in brezposelnost umirile, pa slednje ni bistveno vplivalo na delež tveganja socialne izključenosti. Celo več, v letu 2024 je bilo moč zaznati povečanje deleža prebivalcev, ki so bili izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, in sicer na kar 21,6 %. Resnost problema socialne izključenosti v Evropski uniji se odraža tudi v njenih razvojnih dokumentih, kot sta npr. Evropski steber socialnih pravic in Akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic ter posebni finančni instrument, Evropski socialni sklad + (ESS+). Ker se v teh strateških dokumentih izpostavlja vseživljenjsko učenje kot pomemben dejavnik pri zmanjševanju socialne izključenosti, smo v prispevku analizirali podatke o socialni izključenosti med letoma 2015 in 2023 v Evropski uniji in vlogi vseživljenjskega učenja pri zmanjševanju le-te. Analiza vloge vseživljenjskega učenja pri zmanjševanju socialne izključenosti je pokazala, da vseživljenjsko učenje ni ključen dejavnik zmanjševanja socialne izključenosti, ampak ima bistveno močnejši neposreden vpliv skupina ekonomskih dejavnikov. Vseživljenjsko učenje pa ima posreden vpliv.
Ključne besede: Evropska unija, socialna izključenost, revščina, vseživljenjsko učenje, izobraževalni dejavniki
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 131; Prenosov: 0
Celotno besedilo (6,65 MB) |
69. PredgovorSanela Hudovernik, Jurka Lepičnik-Vodopivec, Karmen Drljić, Eda Birsa, Maja Mezgec, Nastja Cotič, Petra Dolenc, Nika Ferbežar, Dejan Hozjan, Tina Štemberger, 2025, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje, trajnostna vzgoja, predgovori
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 164; Prenosov: 2
Celotno besedilo (58,24 KB) |
70. |
