Natisni
Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
THE RELIGIOUS AND MENTAL HEALTH DETERMINANTS OF THE COVID-19’S FEAR IN THE CEE COUNTRIES
Serban Olah, Katarzyna Bałandynowicz-Panfil, Janez Štebe, Mojca Šoštarič Zvonar, Ana Slavec, Adrienn Kaszás, Győző Pék, Małgorzata Łosiewicz, Magdalena Iwanowska, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: The research analyses the relationship between fear and religiosity, particularly focusing on religious habits and intrinsic religiosity in the context of the covid-19 pandemic. A total number of 2212 questionnaires have been collected in Romania, Poland, Slovenia and Hungary in 2021 on the non-vaccinated population. The questionnaire covers topics such as vaccination, religiosity and socio-demographics, and includes the DASS 21 psychological scale, which measures depression, anxiety and stress symptoms. Furthermore, the questionnaire incorporated a specific question regarding the fear of SARS-CoV-2 virus. The findings show that the intrinsic religiosity, age, stress, anxiety and exposure to the news from the traditional media or to the information coming from professional sources seem to increase the degree of fear during the pandemic context. The study yields significant implications for understanding the complex interplay of factors shaping the vaccination attitudes of this group, as well as how they obtain information. This may contribute to developing more effective communication channels for people with passive strategies for coping with fear and anxiety. The need to seek information in times of uncertainty and attitudes that indicate a higher level of intimate religiosity can be leveraged to build more effective coping strategies for unexpected external events or situations that cause fear and anxiety. This is important in light of the ongoing development of Central and Eastern European countries and their specific social and economic background.
Ključne besede: religiosity, pandemic, DASS 21, socio-economic, conditions
Objavljeno v RUP: 23.04.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (798,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Avdiovizualni in digitalni praktikum : skripta
Zoran Medved, 2024, drugo učno gradivo

Opis: Ustvarjanje medijskih vsebin danes ne poteka le v institucionaliziranih okoljih poklicnih medijev, ampak se znanje potrebno za takšno ustvarjanje spreminja v univerzalno vednost in je dostopno slehernemu posamezniku. Osnove priprave in produkcije avdiovizualnih vsebin morajo poleg novinarjev obvladati tudi strokovnjaki z drugih področij, odnosov z javnostmi, tržnega komuniciranja, oglaševanja, političnega marketinga, in drugih. Struktura zgodbe za medije se zgodi zgodovino ni bistveno spremenila, orodja za ustvarjanje medijskih vsebin pa so se bistveno spremenila. Prehod v nova tehnološka okolja in lažje razširjanje medijskih vsebin na spletnih in mobilnih platformah spreminja tako naravo produkcije kot naravo dojemanja in način dostopanja do medijskih vsebin. Tradicionalni mediji se na videz demokratizirajo, toda nepoklicni ustvarjalci medijskih prispevkov nimajo danes nič boljšega dostopa do digitalnih radijskih in televizijskih kanalov, kot so jih imeli v obdobju analogne radiodifuzije. Rešitev, torej, ni v dostopnosti opreme in znanj za kakovostno produkcijo vsebin, ampak v medijski pismenosti. Veščine niso dovolj, če posameznik ne razume pravil poglobljenega in celovitega poročanja o dogodkih, ne pozna in ne usvoji kompetenc dobrega poročevalca, ne dojema zahtevnosti raziskovalnega novinarstva. Multimedijsko novinarstvo, mobilno in video novinarstvo in ne nazadnje državljansko ter skupnostno novinarstvo imajo veliko skupnega: strokovna znanja, etična načela, zaupanje občinstev. Te oblike novinarstva in ustvarjanja raznolikih medijskih vsebin presegajo logiko objav na družabnih omrežjih, in slednja zagotovo niso mediji, čeprav se objavljeno (ang. output) pogosto približuje lastnostim tradicionalnih medijskih vsebin. S tem družabnim omrežjem ne odrekamo legitimnosti in pravice do obstoja, toda osamelost producenta medijskih vsebin v takšnih okoljih boleče izstopa, če jo primerjamo, denimo z verigo vlog v informativnih oddajah poklicnih medijev. Veščine povezovanja medijskih vsebin v zgodbe, prispevke, oddaje ni mogoče nadomestiti z algoritmi, razširjeno in umetno inteligenco, saj je sprejemanje sporočil pogojeno s kognitivno sposobnostjo človeka v vlogi uporabnika medijskih vsebin. Namen učnega gradiva je, da tega spoznanja ne bi nikoli spregledali.
Objavljeno v RUP: 11.04.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (411,45 KB)

3.
Gradivo za vaje pri predmetu Zgodovina vsakdanjega življenja
Polona Sitar, 2024

Opis: V študijskem gradivu za vaje je v prvem delu obravnavana študijska literatura, ki zajema področje in okvir raziskovanja vsakdanjega življenja v obdobju po II. svetovni vojni. V skladu s tem se na vajah pojasnjujejo spremembe vsakdanjih praks oz. dejanskosti kulture izgradnje socializma. Prav tako na vajah študentje_ke spoznajo metodološki pristop ustne zgodovine, izvedejo in transkribirajo en ustni intervju, ki se tematsko navezuje na to obdobje. V obdobju po vojni je namreč prišlo do sprememb, ki so se zgodile v procesu modernizacije predvsem na področju stanovanjskih razmer, industrializacije, urbanizacije, načina življenja (dvig življenjskega standarda, nova vloga družine in žensk, prosti čas, vpliv Zahoda itd.) in demokratizacije materialnih dobrin (npr. pojav pralnega stroja, avtomobilov itd.). Drugi del študijskega gradiva sestoji iz opisa poglavij knjig, ki predstavljajo temeljna dela v polju Zgodovine vsakdanjega življenja. Poglavja, ki se nahajajo v tem sklopu, predstavljajo temelj branja in analize na vajah.
Objavljeno v RUP: 27.03.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (9,23 MB)

4.
Gradivo za predavanja pri predmetu Zgodovina vsakdanjega življenja
Polona Sitar, 2024

Opis: Študentje in študentke se v tem študijskem gradivu, ki predstavlja gradivo za predavanja pri predmetu Zgoodvina vsakdanjega življenja, vsebinsko seznanijo z dolgotrajnimi strukturami vsakdanjega življenja od srednjega veka naprej, s poudarkom zlasti na času druge polovice 20. stoletja. Spoznajo glavne vire in najpomembnejšo znanstveno literaturo ter razumejo vzroke, pomen in posledice spreminjanja načina življenja, mentalitet in vsakdanjih praks v različnih zgodovinskih obdobjih. Pod drobnogledom so v tem študijskem gradivu klasična dela zgodovine vsakdanjega življenja, ki korenini v različnih družboslovnih disciplinah 20. stoletja, še posebno pa je ta tematika postala priljubljena med nemškimi zgodovinarji (nem. Alltagsgeschichte). Osredotoča se predvsem na francosko in italjansko mikrozgodovino in njene raziskave, dotakne pa se tudi ruske in anglo-ameriške smeri. Gradivo sledi fokusu, ki se iz zanimanja za makrostrukture, kot so država, religija in politika, obrne na mikroraven, k človeku kot posamezniku in aktivnemu tvorcu zgodovine. Gradivo tako študente in študentke seznanja z zgodovino doživetij, občutkov, ravnanj in vedenja, s simboli in kulturo preteklosti, prav tako pa tudi s kompleksnimi kulturnimi, političnimi, družbenimi in zgodovinskimi dejavniki, ki vsakdanje življenje soustvarjajo in nanj vplivajo.
Objavljeno v RUP: 27.03.2024; Ogledov: 250; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (794,24 KB)

5.
Medijska produkcija : Skripta
Zoran Medved, 2024, drugo učno gradivo

Opis: Medijska produkcija je krovni pojem, ki zajema vse postopke priprave, produkcije, obdelave in razširjanja medijskih vsebin in storitev na sodobnih medijskih platformah. Po prehodu iz analogne v digitalno radiodifuzijo ob koncu prvega desetletja 21. stoletja, ki je združil zahteve po političnih, tehnoloških in strukturnih spremembah vlog medijskih producentov in njihovega dostopa do medijskih občinstev, so tradicionalni mediji opustili vlogo edinih producentov medijskih vsebin in ob manjšem deležu lastne produkcije vse bolj postajajo podjetja in ustanove za naročanje, nakupovanje, prodajo in razširjanje medijskih vsebin. Do teh sprememb je prišlo in še potekajo pod vplivom medijske konvergence, združevanja ne le medijskih vsebin na novih spletno posredovanih medijskih platformah, ampak tudi produkcijskih procesov in načinov razširjanja medijskih vsebin med uporabniki. Nove tehnologije in na njih zasnovane naprave so spremenile naravo posameznih tradicionalnih medijskih poklicev (novinarjev, snemalcev in montažerjev), ter nabor znanj, ki so po novem potrebna za opravljanje teh del, organizacijo dela in celovito delovanje medijskih podjetij in ustanov. Prišlo je tudi do demonopolizacije nekaterih poklicev, zlasti novinarskega, saj je finančna dostopnost novih, večopravilno zmogljivih mobilnih naprav omogoča razvoj tudi drugih oblik novinarstva, ko so državljansko, skupnostno in novinarstvo na družabnih omrežjih. Pod vplivom tehnološko pogojenega optimizma v praksi prihaja do enačenja vlog poklicev, ki dejansko sodelujejo v produkciji medijskih vsebin, in vlog tistih, ki medijsko produkcijo samo posnemajo. Spreminja se tudi definicija medijev, pri čemer mednje pogosto nekritično uvrščajo tudi oblike komuniciranja, ki z mediji nimajo veliko skupnega.
Ključne besede: mediji, medijska produkcija, medijska konvergenca, video novinarstvo, mobilno novinarstvo, študijsko gradivo
Objavljeno v RUP: 20.02.2024; Ogledov: 355; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

6.
7.
Odnos do podnebnih sprememb in inovacijske dejavnosti slovenskih in avstrijskih podjetij v gozdno-lesnem sektorju, 2021
Ana Slavec, Miguel Moreno Torres, Tobias Stern, 2022, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov

Opis: Raziskava o odnosu slovenskih in avstrijskih podjetij do podnebnih sprememb in njihovih inovacijskih aktivnostih. Namen raziskave je bil razumeti vpliv podnebnih sprememb na podjetja v gozdno-lesnem sektorju, odnos podjetij do podnebnih sprememb in njihovo motivacijo za delovanje v zvezi s podnebnimi spremembami ter kako podnebne spremembe podjetja spodbujajo k razvoju novih strategij, postopkov ali produktov. Podatkovna datoteka je v angleškem jeziku in zajema tudi podatke o podjetjih iz drugih administrativnih virov: register Bizi.si (SI) in Firmeninfo.at (AT). Podatki se nanašajo na različna časovna obdobja, in sicer na sedanjost (čas izvajanja ankete) in preteklost (obdobje 2016-2018 ali obdobje 2018 do 2020).
Ključne besede: podatki, lesarstvo, podjetja, inovacije
Objavljeno v RUP: 13.12.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (954,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kitajščina, gremo! : Učbenik za sporazumevanje v kitajščini : Nadaljevalna stopnja (B1)
Tina Čok, 2023, drugo učno gradivo

Objavljeno v RUP: 20.11.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (17,05 MB)

9.
Kitajščina, gremo! : učbenik za sporazumevanje v kitajščini : začetna stopnja (A1 – A2)
Tina Čok, 2023, drugo učno gradivo

Objavljeno v RUP: 20.11.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (10,77 MB)

10.
Medijska pismenost : Učno gradivo za spremljanje predavanj in seminarjev
Tadej Praprotnik, 2023, drugo učno gradivo

Opis: Izbirni študijski predmet Medijska pismenost se osredinja na temeljne tematske okvire medijske pismenost, to so tehnične, kognitivne, družbene, civilne in kreativne sposobnosti in kompetence za dostopanje, razumevanje in interakcijo z mediji. Ključni namen je povečanje zavedanja o pomenu medijske pismenosti, kar posledično pomeni zlasti dvig sposobnosti uporabe medijev za realiziranje lastnih osebnih ciljev, namesto da nas mediji uporabljajo za zadovoljevanje svojih vnaprej definiranih ciljev. Temelji cilji predmeta so osredinjeni na doseganje naslednjih kompetenc: Prepoznavanje ključnih vprašanj, dilem, problemov in trendov s področja medijske pismenosti in vrednotenje, preverjanje in interpretiranje informacij s področja komuniciranja in medijev; Razumevanje in pojasnjevanje vloge, ki jo imajo mediji pri širjenju družbenih predstav in pri reprodukciji vsakdanjega védenja in ideologij; Analiziranje in reflektiranje lastne rabe medijev in medijskih vsebin z vidika medijske pismenosti; Razlikovanje temeljnih pojmov (informacija, znanje, medijska pismenost); Razlikovanje kognitivnih, emocionalnih, moralnih, estetskih vidikov medijske pismenosti; Razlikovanje vloge medijev in medijske pismenosti z vidika potrošnika in državljana; Določevanje temeljnih dejavnikov v odnosu medijska industrija – medijsko občinstvo; Kritična refleksija uveljavljenih prepričanj (mitov) o internetu; Poglobljeno razumevanje pojava lažnih novic in strategij za njihovo prepoznavanje.
Objavljeno v RUP: 14.11.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (10,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici