21. |
22. |
23. UNESCO uni-twin mreža in Fakulteta za humanistične študije Univerze na PrimorskemIrena Lazar, 2015, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: UNESCO, uni-twin mreža, kulturna dediščina, arheologija, izobraževanje, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, podvodna arheologija, študentska praksa, Simonov zaliv
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 2219; Prenosov: 26
 Povezava na polno besedilo |
24. Digitalization and new media landscapeTadej Praprotnik, 2016, izvirni znanstveni članek Ključne besede: digitalizacija, družbeni mediji, Facebook, Twitter, novinarstvo, digitalization, social media, Facebook, Twitter, journalism
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 2412; Prenosov: 302
Povezava na polno besedilo |
25. Iskopuvanje na lokalitetot "Školska Tumba" vo MogilaGoce Naumov, Alenka Tomaž, 2015, izvirni znanstveni članek Ključne besede: arheološka izkopavanja, arheološke najdbe, naselbina, "Školska Tumba", Mogila, Republika Makedonija, neolitik, srednji vek
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 2903; Prenosov: 68
Povezava na polno besedilo |
26. |
27. |
28. |
29. "Pod egido ruskega orla" ali orientalistični izleti A. AškercaKrištof Jacek Kozak, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Anton Aškerc, slovenski pesnik s preloma 20. stoletja, je po tem, ko je dvakrat potoval v Rusijo, objavil svoje popotne zapiske. Kljub zagotovilom o objektivnosti je Aškerčev odnos do Rusije zapletalo tudi njegovo panslavistično nagnjenje. Analiza dokaže jasen orientalistični (skladno s terminom E. Saida) predsodek, pri katerem navsezadnje zmaga Zahodna kultura.
Ključne besede: slovenska književnost, potopisi, popotni dnevniki, imagologija, Rusija, orientalizem, panslavizem
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3370; Prenosov: 22
Povezava na polno besedilo |
30. Primerjalna študija stališč študentov do dvojezičnostiMarina Furlan, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Temeljni cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v stališčih do dvojezičnosti med študenti Fakultete za humanistične študije Koper in študenti italijanskega jezika na Filozofski fakulteti v Splitu (Hrvaška). Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v stališčih do dovjezičnosti in ali so stališča študentov iz Splita bolj pozitivna od stališč koprskih študentov. Rezultati raziskave delno potrjujejo prvo hipotezo, v celoti pa drugo. Pri 11 postavkah od 20 so se namreč pokazale statistično pomembne razlike v stališčih, pri eni postavki pa težnja k statistično pomembni razliki. V vseh primerih, kjer razlike obstajajo, se v stališčih splitskih študentov kaže večja naklonjenost dvojezičnosti.
Ključne besede: dvojezičnost, študenti, stališča, medkulturne razlike
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3733; Prenosov: 44
Povezava na polno besedilo |
