41. Spolno nadlegovanje v gostinskih obratihUna Blagojević, Dunja Komnenović, Barbara Zorman, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava se osredotoča na pojav spolnega nadlegovanja v sodelujočih gostinskih obratih, pri čemer preučuje njegovo pogostost, oblike, povzročitelje in žrtve ter odzive žrtev in organizacij. Raziskava temelji na kvalitativni analizi intervjujev s 13 sodelavci v obratih, pri čemer so udeleženci odgovarjali na vprašanja o verbalnem in fizičnem spolnem nadlegovanju, kot so seksistični komentarji, nezaželeni dotiki ali pogledi. Žrtve pogosto uporabljajo pasivne strategije, kot je ignoriranje, zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi in nezaupanja v organizacijske mehanizme. Organizacijski odzivi so pogosto neustrezni, kar se kaže v trivializaciji incidentov in pomanjkanju formalnih smernic. Ti dejavniki prispevajo k normalizaciji spolnega nadlegovanja in zmanjšujejo verjetnost prijave. Posledice za žrtve vključujejo anksioznost, zmanjšano produktivnost, izolacijo in namero zapustiti delovno mesto. Raziskava poudarja potrebo po jasnih organizacijskih politikah, ozaveščanju zaposlenih in vodstva ter sistematičnih pristopih k preprečevanju spolnega nadlegovanja. Dodatno raziskovanje bi lahko dodatno osvetlilo vlogo prič in dolgoročne posledice za žrtve, hkrati pa preučilo vpliv družbenih norm in izobraževanja na zmanjšanje spolnega nadlegovanja.
Ključne besede: gostinstvo, neželeno vedenje, spolno nadlegovanje
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (171,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. Prisotnost absentizma v hotelski panogi obalne regije SlovenijeAlja Ažman, Helena Senčar, Petra Zakrajšek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Absentizem predstavlja izziv za hotelsko panogo, saj stalna prisotnost zaposlenih na delovnem mestu neposredno vpliva na kakovost storitev. Raziskava je preučila pogostost pojava in razloge za absentizem v hotelski panogi obalne regije Slovenije. V tej raziskavi so sodelovali kadrovniki iz desetih hotelov v obalni regiji Slovenije. Pri tem smo absentizem razdelili na odobreno, občasno in problematično obliko. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da je občasni absentizem najpogostejša oblika odsotnosti in da je ta povezan z zdravstvenimi težavami ter osebnimi razlogi. Prav tako so bile zaznane visoke stopnje absentizma v oddelkih z večjim fizičnim naporom, kot sta gospodinjstvo in kuhinja. Udeleženci so ocenjevali, da izboljšanje delovnih pogojev le malo prispeva k zmanjšanju absentizma. Organizacije se s problematiko absentizma najpogosteje soočajo preko uvajanja sprememb v organizaciji dela in z nefinančnimi sankcijami. Rezultati raziskave ponujajo vpogled v dejavnike, ki prispevajo k absentizmu in nakazujejo pomembnost prilagodljivih politik dela (kot je, recimo, prilagodljiv urnik zaposlenih) ter podpore zaposlenim pri upravljanju njihovega zdravja in delovnih obremenitev. Raziskava odpira možnosti za nadaljnje analize specifičnih potreb različnih poklicnih skupin znotraj hotelirstva in oblikovanje celovitih strategij za zmanjšanje absentizma.
Ključne besede: absentizem, hotelska panoga, vrste absentizma
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 238; Prenosov: 6
Celotno besedilo (151,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
43. Neželeno vedenje v organizaciji : opredelitve, dejavniki, posledice in preventivni ukrepiAna Arzenšek, Katarina Kocbek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Najprej predstavimo različna poimenovanja, kategorizacije in modele neželenega vedenja. Sledi podpoglavje o vzrokih in dejavnikih neželenega vedenja v organizacijah. Med temi najprej pojasnimo vlogo osebnih dejavnikov, kot so osebne vrednote, neprijetna čustva in osebnostna struktura zaposlenih. Izpostavimo tudi vlogo kognitivnih sposobnosti in delinkventnega vedenja v otroštvu, starosti zaposlenih in njihovih delovnih izkušenj pri pojavu neželenega vedenja. Nadalje so predstavljeni z delom povezani dejavniki, ki se povezujejo z neželenim vedenjem, in sicer dolgočasje na delovnem mestu, nizka stopnja zadovoljstva pri delu, avtokratski slog vodenja in priložnosti za neželeno vedenje. Delno se s slednjimi prekrivajo tudi z organizacijo povezani dejavniki, med katerimi smo izpostavili vlogo organizacijske kulture in občutek zaposlenega, da ga organizacija ne obravnava pravično. Nadaljujemo s predstavitvijo posledic neželenega vedenja za organizacijo, posameznike v njej in zunanje deležnike. Sledi podpoglavje o možnih preventivnih ukrepih, ki lahko preprečijo pojav neželenega vedenja, pri čemer izpostavimo pomen učinkovitih selekcijskih postopkov, razvoja vodstvenih kadrov, prilagoditve delovnih mest, strategije notranje komunikacije in razvoja spodbudnega sistema nagrajevanja ter organizacijske kulture.
Ključne besede: neželeno vedenje v organizaciji, dejavniki, posledice, preventivni ukrepi
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 235; Prenosov: 7
Celotno besedilo (164,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
44. |
45. Človek v primežu covida-19 : duševno zdravje in psihosocialne potrebe prebivalcev Slovenije2025, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija ponuja celovit vpogled v duševno zdravje prebivalcev Slovenije v času epidemije covida-19 in na ta način poskuša orisati morebitni vpliv zaščitnih in omejevalnih ukrepov na njihovo psihosocialno dobrobit. Temelji na obsežni empirični raziskavi, katere namen ni bil le spremljati psihološke odzive prebivalstva, temveč predvsem razumeti, katere potrebe so imeli posamezniki in kako so se te potrebe razlikovale glede na življenjske in poklicne okoliščine. Razumevanje teh potreb predstavlja temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih intervencij in strokovnjakom nudi ključne informacije o tem, kaj ljudje v kriznih razmerah dejansko potrebujejo. Kvantitativni del je nadgrajen s kvalitativno raziskavo, ki dopolnjuje statistične izsledke z globljim razumevanjem izkušenj skozi pogled prebivalcev, zbran s poglobljenimi intervjuji, in skozi pogled strokovnjakov, raziskan z metodo Delfi. Triangulacija metod omogoča preplet številčnih kazalcev in osebnih pripovedi ter nudi celovito razumevanje psihosocialnih posledic epidemije. Poleg empiričnih izsledkov, monografije vsebuje tudi teoretični uvod, ki na osnovi podatkov iz različnih raziskav prikazuje, kako so psihosocialni stresorji, kot so negotovost, izolacija, pomanjkanje podpore, izguba dela ali preobremenjenost neenakomerno prizadeli različne skupine prebivalstva. Monografija se zaključi s poglavjem, v katerem so na osnovi analiziranih podatkov in teoretičnih spoznanj populacijskih znanosti oblikovana priporočila, kako načrtovati javnozdravstvene in psihosocialne intervencije v kriznih situacijah ter tako graditi in utrjevati kolektivno odpornost posameznikov in celotne skupnosti.
Ključne besede: psihosocialne potrebe, ranljive skupine, splošna populacija, zaposleni, upokojenci, študenti, psihološka pomoč
Objavljeno v RUP: 30.03.2026; Ogledov: 320; Prenosov: 25
Celotno besedilo (6,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
46. Trajnostni razvoj rastlinske pridelave, predelave in prodajeŠtefan Bojnec, Drago Papler, 2025, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija se osredotoča na trajnostni razvoj rastlinske pridelave, predelave in prodaje v okviru lokalnih skupnosti, kjer ima kmetijstvo pomembno vlogo pri oblikovanju ekonomske, družbene in okoljske strukture v trajnostnem razvoju podeželja. Hrana ni zgolj osnovna dobrina, temveč temeljni vir energije za življenje, zato je razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na njeno pridelavo in distribucijo, ključno za dolgoročno vzdržnost lokalnih kmetijskih sistemov. Glavni cilj raziskave je bil preučiti mnenja različnih deležnikov o trenutnem stanju povpraševanja in ponudbe po kmetijsko-živilskih proizvodih ter povezanih storitvah, prepoznati obstoječe in potencialne tržne priložnosti ter analizirati ključne gradnike razvoja rastlinske pridelave, predelave in prodaje. V ospredju so bili tudi vloga izobraževanja ter motivacijski vidiki za vključevanje v ekološko kmetovanje. Za pridobitev podatkov je bila uporabljena metoda anketiranja, pri čemer smo s pomočjo statistične analize ugotovili pomembne dejavnike, ki vplivajo na kmetijsko dejavnost in zadovoljstvo z izobraževalnimi programi. Z regresijsko analizo smo preverili hipoteze o vplivu posameznih dejavnikov na kmetijsko ponudbo ter oblikovanje lokalnih kmetijskih politik. Faktorska analiza je omogočila identifikacijo povezanosti med posameznimi spremenljivkami ter razumevanje njihovega prispevka k širšim razvojnim vidikom trajnostnega razvoja. Rezultati raziskave potrjujejo pomen podeželja pri razvoju trajnostnega kmetijstva in posebej rastlinske pridelave, ki omogoča prostorske, socialne in naravne pogoje za izvajanje trajnostne pridelave. Analize so pokazale visoko stopnjo zanimanja anketiranih za ekološko pridelavo hrane, kar nakazuje večjo ozaveščenost o trajnostnih načelih med porabniki in ponudniki. Ocenjevanje kmetijsko-izobraževalnih programov s strani odraslih udeležencev je razkrilo pomembnost stalnega vseživljenjskega učenja in prenosa znanja za izboljšanje kmetijske prakse ter krepitev konkurenčnosti na trgu. Ugotovitve kažejo tudi na potrebo po večji podpori lokalnim pobudam in spodbudam, ki bi še dodatno okrepile tržno vlogo lokalno pridelane hrane in razvoj kratkih oskrbnih verig z nizkim ogljičnim odtisom. Znanstvena monografija tako prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja kmetijstva v lokalnem okolju, pri čemer poudarja pomen medsebojnega povezovanja deležnikov, sistemskega načrtovanja in vključevanja trajnostnih vidikov v vse faze kmetijske proizvodnje – od pridelave do končne prodaje.
Ključne besede: ekonomska uspešnost, kmetijstvo, podeželje, trajnostni razvoj, kmetijska pridelava, kmetijsko povpraševanje, kmetijska ponudba, izobraževanje, raziskava, statistična analiza, korelacijska analiza, regresijska analiza
Objavljeno v RUP: 25.03.2026; Ogledov: 256; Prenosov: 16
Celotno besedilo (14,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
47. Napredne statistične metode in JamoviDaniel Doz, Tina Štemberger, 2025, znanstvena monografija Opis: Monografija Napredne statistične metode in Jamovi predstavlja nadaljevanje monografije Osnovne statistične metode in Jamovi. Namen pričujoče monografije je natančen, jasen in ustrezno znanstveno utemeljen pregled naprednejših statističnih metod ter prikaz njihove uporabe v odprtokodnem programu za obdelavo podatkov Jamovi. Pomemben element monografije so tudi pripravljene možne razlage/interpretacija dobljenih rezultatov ter sistematičen in pregleden proces obravnave od zastavitve hipotez do diskusije o možnostih njihove potrditve.
Ključne besede: statistična obdelava, grafični uporabniški vmesniki, računalniški programi
Objavljeno v RUP: 25.03.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
48. |
49. |
50. |
