41. Pobeg v sobo izzivov in ugankJana Stančič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Učilnica pogosto ni prostor, kamor učenci vstopajo z navdušenjem in s pričakovanjem edinstvene učne izkušnje. Vendar pa lahko, z uporabo inovativnih didaktičnih metod, postane okolje, ki spodbuja radovednost, sodelovanje in globoko razumevanje učne snovi. Eden od pristopov, ki združuje aktivno učenje, razvoj trajnostnih kompetenc ter spodbujanje vrednot, je soba pobega oz. v našem primeru škatla pobega (angl. escape box). Ta metoda temelji na konceptu izkustvenega in problemskega učenja, pri katerem učenci v igri združujejo svoje znanje in sodelovanje pri reševanju izzivov. Naša škatla pobega, zasnovana na tematskem sklopu Mlinščica, ponuja interdisciplinarno učno izkušnjo, kjer učenci skozi igro razvijajo znanje s področij slovenščine, geografije, fizike in naravoslovja. Ob tem raziskujejo naravne in kulturne značilnosti reke ter hkrati krepijo trajnostne vrednote, kot sta ekološka ozaveščenost in odgovoren odnos do okolja. Osrednji koncept igre je sodobna pripoved o Povodnem možu in Urški, ki kupita vikend pod Kamniškimi Alpami ob Mlinščici in se želita udeležiti gala plesa. Na poti do cilja se soočata z različnimi ovirami, pri katerih jima učenci pomagajo z logičnim razmišljanjem, raziskovalnim pristopom ter inovativnimi rešitvami. Naloge v igri zahtevajo uporabo večplastnega mišljenja in ustvarjalnosti, kar prispeva k razvoju analitičnih, komunikacijskih in socialnih spretnosti učencev. Škatla pobega ni zgolj interaktivna učna metoda, ampak celostno pedagoško orodje, ki krepi kritično mišljenje, sodelovalne veščine in ustvarjalnost. Namesto tradicionalnega pouka omogoča dinamično, praktično ter izkustveno učenje, ki učence spodbuja k aktivnemu vključevanju v učni proces ter jim omogoča, da znanje prenesejo v realne situacije.
Ključne besede: škatla pobega, interdisciplinarnost, timsko delo, učenje preko iger, Mlinščica
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 108; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,87 MB) |
42. Uporaba generativne umetne inteligence pri oblikovanju matematičnih besedilnih nalogNežka Kuzmin Delgiusto, Nuša Cafuta, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek raziskuje vlogo generativne umetne inteligence (ChatGPT) pri ustvarjanju matematičnih besedilnih nalog na razredni stopnji. Izpostavlja koristi in izzive pri uporabi tovrstne tehnologije z namenom prilagajanja učnega procesa ter izboljšanja kakovosti izobraževanja. Namen prispevka je preizkusiti in kritično ovrednotiti zmožnost generativne umetne inteligence pri oblikovanju smiselnih, kakovostnih in pedagoško ustreznih matematičnih besedilnih nalog v različnih matematičnih tematskih sklopih. Pri tem izhajamo iz predhodno določenih kriterijev (jasnost in razumljivost, povezava z realnim življenjem, uporaba ustrezne matematične terminologije, ustrezna zahtevnost glede na razvojno stopnjo, pravilno uporabljeni matematični koncepti), ki opredeljujejo kakovostno matematično besedilno nalogo. Študija primera je pokazala, da generativna umetna inteligenca lahko ustvari kakovostne matematične besedilne naloge. Kljub temu njena uporaba zahteva premišljeno integracijo v izobraževalni proces ter ustrezno pedagoško načrtovanje. Ključna predpogoja za učinkovito implementacijo tovrstne tehnologije sta kritično mišljenje učiteljev – ena izmed temeljnih kompetenc vseživljenjskega učenja – ter njihova sposobnost vrednotenja ustvarjenih nalog. Poleg tega je nujno redno strokovno usposabljanje o možnostih, omejitvah in etičnih vidikih uporabe sodobnih tehnologij v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, ChatGPT, matematične besedilne naloge, kritično mišljenje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 127; Prenosov: 4
Celotno besedilo (128,84 KB) |
43. Analiza uporabe digitalnih orodij pri pouku matematike na razredni stopnjiLea Ovidoni, Ana Povšič, Eva Sintič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Sodobna tehnologija vse bolj prodira na področje vzgoje in izobraževanja najmlajših učencev. Ponuja številna orodja, ki učiteljem omogočajo oblikovanje bolj individualiziranega in interaktivnejšega pouka, kar spodbuja aktivno učenje ter globlje razumevanje matematičnih pojmov in konceptov. Obenem prispeva k razvoju digitalnih kompetenc, ki so ključne za delovanje v sodobni družbi. V raziskavi smo s pomočjo vprašalnika ugotavljali, kako pogosto učitelji razrednega pouka v Sloveniji uporabljajo posamezna digitalna orodja za poučevanje različnih matematičnih področij ter kje prepoznavajo prednosti in slabosti uporabe le-teh. Prav tako smo analizirali, v kolikšni meri šole sodelujejo v projektih, povezanih z digitalizacijo. Ugotovili smo, da učitelji pri uporabi digitalnih orodij zaznavajo več prednosti kot slabosti, vendar te kljub temu le redko ali le občasno vključujejo v pouk matematike. Med najpogosteje uporabljene sodijo e-učbeniška gradiva in predstavitvena orodja. Ugotovili smo tudi, da se šole vključujejo v projekte, povezane z digitalizacijo, a ti še niso splošno razširjeni. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanje trenutne prakse ter omogočajo prepoznavanje ključnih izzivov in priložnosti za izboljšave.
Ključne besede: digitalna orodja, poučevanje, matematika, projekti, prednosti in slabosti
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 141; Prenosov: 3
Celotno besedilo (151,21 KB) |
44. Računalniško mišljenje brez uporabe računalnikov v predšolskem obdobjuAnja Mlakar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Računalniško mišljenje je orodje ustvarjalnega mišljenja, kritičnega mišljenja, odločanja in reševanja problemov. Poleg tega vključuje še abstrakcijo, algoritmično mišljenje, prepoznavanje vzorcev, dekompozicijo, analiziranje, avtomatizacijo itd. Poleg osnovnih učnih spretnosti pisanja, branja in računanja računalniško mišljenje postaja ena izmed ključnih spretnosti 21. stoletja. V današnjem času se otroci že zelo zgodaj srečajo z računalniki, računalništvom in informatiko, zato je pomembno, da zgodaj pridobijo tudi znanje o tem. V prispevku bomo predstavili, kako smo v skupini otrok starostnega obdobja 4–5 let v sklopu projekta RAČek vpeljali dejavnosti, ki so bile znotraj kurikula načrtovane z namenom razvijanja računalniškega mišljenja brez uporabe računalnika pri predšolskih otrocih. V skupini je bila na začetku načrtovanja in izvedbe dejavnosti izvedena analiza začetnega stanja. Nato smo pričeli z raziskovanjem tematike, s skrbnim in dobro premišljenim načrtovanjem ter izvedbo dejavnosti za razvijanje računalniškega mišljenja. Pri otrocih smo opazili napredek pri iskanju različnih poti in rešitev, na področju sodelovanja z vrstniki ter v znanju o računalništvu.
Ključne besede: računalniško mišljenje, predšolsko obdobje, RAČek, računalništvo brez računalnika, reševanje problemov
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 111; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,18 MB) |
45. Primeri dobre prakse pri rednem pouku v tretjem, četrtem in petem razredu s koncepti računalniškega mišljenjaTina Mijot, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo primere dobre prakse medpredmetnega povezovanja, ki so nastali v okviru projekta RAČek, pri rednem pouku tretjega, četrtega in petega razreda, pri čemer se osredotočamo na razvoj računalniškega mišljenja in uporabo pristopa STEM. S pomočjo pristopa STEM so učenci skozi igro utrjevali že pridobljeno znanje in usvajali nova spoznanja z različnih predmetnih področij (matematika, naravoslovje in tehnika, spoznavanje okolja). V aktivnostih je poudarek na celostnem učenju, kjer se računalniško mišljenje razvija naravno in ustvarjalno v povezavi z različnimi predmeti. Skozi igro vlog in učenje preko praktičnega reševanja nalog razvijajo razumevanje pojmov algoritem in simbolno programiranje ter hkrati spoznavajo in utrjujejo učne cilje iz učnih načrtov. Predstavljene aktivnosti so temeljile na sodelovalnem in izkustvenem učenju ter so bile nadgrajene s koncepti računalniškega mišljenja.
Ključne besede: računalniško mišljenje, medpredmetno povezovanje, igra, pristop STEM
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 94; Prenosov: 0
Celotno besedilo (531,26 KB) |
46. Medpredmetno povezovanje : B-RIN kot podpora trajnostnemu učenjuAnja Rudolf, Sara Osko, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V sodobni družbi je vse pomembnejše razvijanje temeljnih vsebin računalništva in informatike že v zgodnjem obdobju izobraževanja. Prispevek obravnava medpredmetno povezovanje računalništva in informatike v sklopu projekta B-RIN z drugimi področji v prvem razredu osnovnošolskega izobraževanja, s poudarkom na trajnostnem učenju. Učenci se učijo preko dejavnosti, ki so zasnovane v obliki igre, saj sta izkustveno učenje in sodelovalni pristop ključna za smiselno razvijanje kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti. Prispevek izpostavlja pomen celostnega pristopa k učenju, od samega učiteljevega načrtovanja dejavnosti do uporabe inovativnih didaktičnih pristopov k povezavi zastavljenih ciljev ter pomen aktivne vključenosti učencev. Medpredmetno povezovanje računalništva in informatike v zgodnjem izobraževanju omogoča razvoj ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje in vzgaja snovalce, in ne le uporabnikov digitalnih orodij. Predstavljen bo primer dejavnosti, v katero smo vključili cilje različnih predmetov, in sicer slovenščine, matematike in likovne umetnosti, ki smo jih realizirali preko pravljice in radijske igre Volk in sedem kozličkov. Namen prispevka je raziskati možnosti vključevanja računalništva in informatike v zgodnje izobraževanje in predstaviti konkreten praktičen primer, kako lahko inovativni didaktični pristopi podprejo medpredmetno povezovanje in razvoj trajnostnih kompetenc učencev. Raziskava temelji na pregledu literature ter izvedeni dejavnosti v praksi in evalvaciji le-te, vključno s predlogi učencev in z našimi opažanji. Ključne ugotovitve kažejo, da so dejavnosti v okviru projekta B-RIN odlična možnost za medpredmetno povezovanje, s pomočjo katerih lahko učenci dosežejo cilje različnih predmetov poleg ciljev, ki jih dosegajo s projektom.
Ključne besede: B-RIN, medpredmetno povezovanje, inovativno učenje, trajnostno učenje
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 84; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,66 MB) |
47. Z didaktično igro razvijamo bralno zmožnost pri pouku slovenščineBlaž Hrovat, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Didaktična igra je pri pouku slovenščine odlično orodje oz. učna metoda za razvijanje bralne zmožnosti. Učencem predstavlja mehek prehod v svet branja in razvijanje sporazumevalne (govorjenje, pisanje, branje ter poslušanje) ter bralne (branje z razumevanjem, tiho in glasno branje, samostojno branje, branje različnih vrst besedil) zmožnosti. V strokovnem prispevku se bomo usmerili v teoretična in praktična izhodišča didaktične igre pri pouku slovenščine na področju spodbujanja ter razvijanja bralne zmožnosti in iskali pristope za spodbujanje le-te. S tem namenom smo ustvarili komplet didaktičnih iger za učence prvega razreda osnovne šole, ki je oblikovan tako, da poleg razvijanja branja in pisanja besed z velikimi tiskanimi črkami, razvijanja bralne spretnosti (tehnike), poimenovanja bitij, predmetov, dejanj s knjižnimi besedami in besednimi zvezami, navajanja knjižnih besed z istega tematskega polja in razvijanja besedišča dosegamo še učne cilje z drugih predmetnih področij. Izsledki kažejo, da učence z didaktičnimi igrami pri pouku slovenščine lažje motiviramo in spodbudimo k branju ter razvijanju bralne zmožnosti. Ob tem dosegajo zastavljene učne cilje in branje doživljajo kot užitek, hkrati pa pridejo do spoznanja, da jim branje omogoča načrtovanje trajnostnega načina mišljenja v njihovih življenjskih situacijah. S takšnim delom lahko dosežemo vizijo trajnostne pismenosti za prihodnost ter večje zanimanje za branje pri učencih ne samo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ampak tudi kasneje, ko prične zanimanje za branje med osnovnošolci upadati.
Ključne besede: igra, didaktična igra, branje, bralna zmožnost, sporazumevalna zmožnost
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 90; Prenosov: 1
Celotno besedilo (121,70 KB) |
48. Izkustveno učenje nemščine : motivacija za vseživljenjsko učenje tujih jezikovTeja Gostinčar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Na Osnovni šoli Rodica poučevanje izbirnega predmeta nemščina že vrsto let ne poteka zgolj v učilnici, z učenjem novih besed in lekcij, temveč poskušamo nemščino učencem približati celostno z izkustvenim učenjem. Učenci na tak način spoznajo, da jezik ni zgolj skupek besed, povezanih v stavke, ampak veliko več – jezik je kultura, zgodovina, čas in prostor. Vsako leto se povežemo z Goethe-Institut Ljubljana, ki kot kulturna ustanova Zvezne republike Nemčije spodbuja kulturno izmenjavo, izobraževanje in druženje v mednarodnem kontekstu ter podpira poučevanje nemščine. Udeležimo se njihovih delavnic, v katerih učenci na zanimiv način spoznavajo, kaj vse nas druži, v čem sta si Nemčija in Slovenija podobni ter kaj so posebnosti posameznih dežel. Učenci ugotavljajo, da imamo dolgo zgodovino kulturnih povezav, ki sega že v srednji vek, kar se kaže tudi v skupnih praznikih, in raziskujejo podobnosti ter razlike med praznovanjem v obeh državah ter kako nas le-te lahko bogatijo. V prispevku tudi ugotavljamo, da ima nemščina na slovenščino pomemben vpliv, saj sta jezika zgodovinsko in kulturno povezana, kar se kaže v slovenskih besedah, ki izvirajo iz nemščine, npr. imena krajev, jedi ... Vse to nam omogoča, da naši učenci ob znanju jezika postanejo bogatejši za izkušnjo spoznavanja drugih kultur in narodov ter ostanejo motivirani za učenje jezika skozi vso življenjsko dobo.
Ključne besede: izkustveno učenje jezika, spoznavanje drugih kultur, soustvarjanje, sožitje, trajnost
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 77; Prenosov: 1
Celotno besedilo (136,77 KB) |
49. Izobraževanje učiteljic in vseživljenjsko učenje : kaj se lahko Slovenija in Švedska naučita druga od druge?Julija Kene, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kaj danes sploh razumemo kot vseživljenjsko učenje in kakšna ideološka ozadja ga oblikujejo? Koncept, ki prvotno spodbuja osebni in strokovni razvoj posameznice, se vse bolj prepleta s kapitalistično logiko nenehnega prilagajanja posameznice trgu ter hkrati novim znanjem. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali vseživljenjsko učenje ostaja izobraževalni ideal in kako se je le-ta v zadnjih letih preoblikoval. Izobraževanje bodočih učiteljic v Sloveniji in na Švedskem odraža te razlike v pristopu k vseživljenjskemu učenju. V Sloveniji se ta koncept kaže predvsem v obveznem strokovnem izpopolnjevanju po zaključku študija, vendar je dostop do nadaljnjih usposabljanj omejen zaradi finančnih in organizacijskih dejavnikov. Programi pedagoških študijev so manj fleksibilni, pri čemer pa profesionalni razvoj učiteljic pogosto poteka pod vplivom zunanjih regulativ in ne zaradi lastnih želja. Na Švedskem izobraževalni sistem gradi na avtonomiji učiteljic ter jim omogoča širok dostop do brezplačnih izobraževalnih programov ob močni institucionalni podpori. Ta pristop ne krepi le vloge učiteljice kot vseživljenjske učenke, temveč tudi njeno vlogo kot aktivno oblikovalko učnih strategij, ki bo koncept vseživljenjskega učenja prenašala na prihodnje generacije. Primerjava obeh sistemov razkriva razlike v dostopnosti, organizaciji in tudi v finančnem ozadju izobraževanja učiteljic ter odpira vprašanje, kako naj bo vseživljenjsko učenje v prihodnosti uravnoteženo med osebnim razvojem in institucionalnimi pričakovanji.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, učiteljica, vzgojno-izobraževalni sistem, Slovenija, Švedska
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 129; Prenosov: 0
Celotno besedilo (149,79 KB) |
50. PredgovorSanela Hudovernik, Jurka Lepičnik-Vodopivec, Karmen Drljić, Eda Birsa, Maja Mezgec, Nastja Cotič, Petra Dolenc, Nika Ferbežar, Dejan Hozjan, Tina Štemberger, 2025, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: praksa, vseživljenjsko učenje, trajnostna vzgoja in izobraževanje, predgovori
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 77; Prenosov: 1
Celotno besedilo (88,42 KB) |
