41. Umetna inteligenca kot vsebina in orodje : okviri, priložnosti, tveganja in smernice za izobraževanjeČrtomir Podlipnik, Mojca Podlipnik, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca (UI) ni več oddaljen koncept, temveč vseprisotna realnost, ki temeljito preoblikuje družbo in izobraževalne sisteme postavlja pred nove izzive. Namen prispevka je analizirati, kako lahko uveljavljeni didaktični modeli (Bloom, SAMR, TPACK) usmerjajo pedagoško premišljeno in kritično integracijo UI v slovenski izobraževalni prostor. Analizirani so teoretični okviri mednarodnih organizacij, kot sta UNESCO in OECD, ki poudarjajo etično in človekocentrično rabo UI, ter predstavljene slovenske iniciative, kot je nacionalni projekt Generativna UI v izobraževanju. Poglobljeno so predstavljene didaktične priložnosti ter sistemska tveganja, vključno s površinskim učenjem, z dekvalifikacijo učiteljev in algoritemsko pristranskostjo. Z uporabo omenjenih modelov (Bloomova taksonomija, SAMR, TPACK) je skozi analizo zasnove delavnice na slovenski gimnaziji ponazorjeno, kako lahko UI spodbuja višje kognitivne cilje. Prispevek naslavlja tudi sistemske etične izzive, kot sta varstvo podatkov in integriteta. V zaključku so podane smernice za pedagoške delavce in izobraževalne ustanove, usmerjene v razvoj kritične UI-pismenosti.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, UI-pismenost, didaktični modeli, TPACK, etika
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (113,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. Reconsidering contemporary approaches to teaching art history : from theoretical frameworks to empirical insightsMarjana Dolšina Delač, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: This chapter explores how contemporary didactic approaches can enhance the teaching and learning of art history through both theoretical reflection and empirical investigation. Building on the evolution of art-historical pedagogy from formalist to contextual paradigms, the study integrates a series of pedagogical experiments conducted within the elective university course titled Contemporary Approaches to Teaching and Learning Art History. The research aims to identify effective strategies for fostering student engagement, critical thinking, and sensory awareness in a digital educational environment. Using a small-scale qualitative methodology based on observation, reflection, and analysis of student-designed lessons, the study highlights the benefits of multisensory learning, formative assessment, flipped classroom models, and authentic learning contexts. Findings suggest that the most effective art history teaching approaches balance technological innovation with embodied, humanistic engagement, reaffirming the relevance of art history as a reflective and interdisciplinary discipline.
Ključne besede: art history didactics, contemporary teaching approaches, active student engagement, digital tools, artificial intelligence
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 224; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
43. Escape rooms as an active learning didactic strategy : an analysis of motivation, knowledge, and the learning experienceAndreja Špernjak, Nika Židan, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: The study investigates escape rooms as a didactic strategy that integrates active learning, collaboration, and game-based motivation in science education. Two versions of an educational escape room on the digestive system were implemented with eighth-grade students: one physical and one virtual. The research employed a comparative descriptive design with 77 participants, using a questionnaire to assess motivation, perceived knowledge, and engagement. Results indicate that both versions of the escape room enhanced students' motivation and learning satisfaction, with no statistically significant differences between the modalities. The physical version fostered more teamwork and sensory engagement, while the virtual version offered flexibility and digital interactivity. The findings confirm that escape rooms - whether physical or virtual - are effective tools for enhancing students' motivation, cooperation, and understanding of biological concepts. The study also emphasises the importance of teacher facilitation, ethical design, and structured reflection as essential components of the didactic framework.
Ključne besede: student-centred teaching, escape rooms, collaborative learning, learning motivation
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 269; Prenosov: 4
Celotno besedilo (123,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
44. Razvoj digitalnih kompetenc v izobraževanju učiteljev jezikov s pomočjo digitalnega pripovedovanjaAnja Zorman, Nives Zudič Antonič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Stalni tehnološki napredek in globalne družbene spremembe globoko preoblikujejo izobraževalne sisteme, kar zahteva nujen premislek o didaktičnih metodah in pristopih, vključno s poučevanjem jezikov. V tem kontekstu se vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj v začetno izobraževanje učiteljev jezikov izkaže za strateško, ne le za oblikovanje aktivnega in globalnega državljanstva, temveč tudi za inovacije v pedagoški praksi. Digitalno pripovedovanje zgodb, ki ga razumemo kot pripovedni pristop in je podprto z multimedijsko tehnologijo, se kaže kot učinkovit didaktični pristop za razvoj sporazumevalnih, kritičnih in sodelovalnih zmožnosti, spretnosti ter sposobnosti učečih se, ki so v skladu z izobraževalnimi potrebami 21. stoletja. Digitalni pripovedni pristop omogoča povezovanje medkulturnih razsežnosti, trajnostnosti in ustvarjalnosti ter spodbuja vključujoče in motivirajoče učno okolje. Kvalitativna raziskava, predstavljena v prispevku, je bila izvedena v okviru projekta posodobitve pedagoških študijskih programov na področju italijanske filologije in didaktike tujih jezikov. Vključila je študente in učitelje osnovnih ter srednjih šol in visokošolske učitelje, ki so sodelovali v delavnicah na temo digitalnega pripovedovanja zgodb, z namenom ovrednotenja prenosljivosti tega didaktičnega pristopa v prakso. Rezultati kažejo na visoko stopnjo sodelovanja v procesu oblikovanja digitalne zgodbe, veliko zanimanje (bodočih) učiteljev za didaktični pristop in vedno večjo ozaveščenost o njegovem izobraževalnem potencialu, kljub izzivom, povezanim z upravljanjem časa, ocenjevanjem in dostopom do tehnologije. Vključevanje digitalnih pripovednih orodij, kot so infografike in zgodborisi, v izobraževanje učiteljev se tako kaže kot obetavna pot za povezovanje multimedijskega jezika z učnimi vsebinami v duhu transformativnega in trajnostnega izobraževanja.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev jezikov, razvoj kompetenc 21. stoletja, digitalne kompetence učiteljev in učencev, inovativni didaktični pristopi, digitalno pripovedovanje
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 224; Prenosov: 6
Celotno besedilo (131,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
45. Trajnostna naravnanost geografskih študijskih programovKatja Vintar Mally, Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Nejc Bobovnik, Tajan Trobec, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek osvetljuje povezavo med trajnostnim razvojem in visokošolsko geografijo, s posebnim poudarkom na vključevanju vsebin trajnostnega razvoja v študijske programe geografije na vseh slovenskih univerzah. Za vse izbirne in obvezne predmete v študijskih programih geografije na Oddelku za geografijo Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani je bilo identificirano, katere cilje trajnostnega razvoja vključujejo v obravnavo pri posameznih predmetih. Predmeti so bili nadalje razvrščeni v štiri različne tipe glede na stopnjo vključenosti s trajnostnostjo povezanih vsebin. Ugotovitve kažejo, da so pri okrog treh četrtinah predmetov trajnostne vsebine vključene neposredno in da v povprečju predmeti naslavljajo okrog šest različnih ciljev trajnostnega razvoja, kar nakazuje veliko zavedanje pomena vsebin trajnostnega razvoja in njihovo neločljivo povezanost z geografijo. V prispevku so predstavljeni tudi trije izbrani primeri dobrih praks, pri katerih so se študenti in študentke vključevali v raziskovalne projekte s področja trajnostnega razvoja, katerih rezultati se prenašajo v študijske programe in šolsko prakso.
Ključne besede: trajnostni razvoj, kompetence, visokošolsko izobraževanje, geografija, Slovenija
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 240; Prenosov: 6
Celotno besedilo (969,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
46. Uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi učiteljiMonika Mithans, Milena Ivanuš-Grmek, Sabina Ograjšek, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca vse bolj zaznamuje sodobno izobraževanje, saj se uveljavlja kot orodje z velikim potencialom za izboljšanje pedagoške prakse. Kljub temu rezultati naše raziskave kažejo, da jo učitelji v osnovnošolskem prostoru uporabljajo le v omejenem obsegu. V prispevku analiziramo pogostost in kontekste uporabe umetne inteligence ter pogostnost uporabe orodij umetne inteligence med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji, pri čemer so nas zanimale razlike v uporabi umetne inteligence glede na predmetno področje učitelja. Rezultati kažejo, da osnovnošolski učitelji umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za profesionalni razvoj in zasebno življenje, redkeje pa pri pouku in ocenjevanju znanja. Uporaba je izraziteje prisotna pri učiteljih računalništva, najmanj pa pri učiteljih razrednega pouka. Najpogosteje uporabljena orodja so generativni klepetalniki, medtem ko so druga orodja manj razširjena. Ugotovitve nakazujejo potrebo po nadaljnjem ozaveščanju in podpori učiteljev pri učinkoviti ter smiselni rabi umetne inteligence v osnovnošolskem prostoru.
Ključne besede: digitalne kompetence, umetna inteligenca, izobraževanje, učitelji, osnovna šola
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 205; Prenosov: 7
Celotno besedilo (125,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
47. Povezovanje trajnostnega razvoja in digitalizacije : primer izobraževanja dvopredmetnih učiteljev BI-KE-GONika Drnovšek, Francka Lovšin Kozina, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Sodobnost je učitelje vseh ravni izobraževanja postavila pred izziv sodobnega, z digitalizacijo podprtega poučevanja in vključevanja vsebin trajnostnega razvoja v poučevanje. Z raziskavo smo želeli pridobiti mnenje v projekt vključenih študentov gospodinjstva o pomenu povezovanja trajnostnega razvoja z vsebinami temeljnega predmeta in digitalizacijo. Rezultati kažejo, da vsebinsko in didaktično preoblikovanje ter nadgradnja predmeta Didaktika gospodinjstva II v smislu spodbujanja raziskovanja in povezovanja vsebin predmeta Gospodinjstvo s trajnostnim razvojem omogoča tako usvajanje dejstev o pomenu trajnostnega razvoja kot tudi uvid v povezanost vsebin trajnostnega razvoja z vsebinami predmeta gospodinjstvo. Posledično pa kaže tudi na preseganje negativnih stališč, da so vsebine trajnostnega razvoja prezahtevne za poučevanje na osnovnošolski ravni. Digitalna tehnologija je bila prepoznana kot dobro orodje za ustvarjalno pripravo didaktičnih gradiv in popestritev učne ure, so pa študentke poudarile pomen premišljenega vključevanja digitalne tehnologije v učni proces. Izpostavile so tudi potrebo po institucionalni podpori pri umeščanju vsebin trajnostnega razvoja in digitalizacije v poučevanje.
Ključne besede: didaktika, digitalna tehnologija, gospodinjsko izobraževanje, študenti, trajnostni razvoj
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 197; Prenosov: 5
Celotno besedilo (112,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
48. Vključevanje trajnostnih vidikov v izobraževanje bodočih učiteljev računalništvaŠpela Cerar, Irena Nančovska Šerbec, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo vključevanje trajnostnih vidikov v poučevanje računalništva na primeru predmeta Izbrana poglavja računalništva z didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Namen raziskave je bil preučiti, kako projektno učno delo z digitalnimi tehnologijami (Micro:bit, LEGO Mindstorms, Scratch) spodbuja razvoj trajnostnih kompetenc študentov. Uporabili smo kvalitativno analizo pisnih intervjujev ter študentskih projektov in refleksij. Rezultati kažejo, da študenti kot ključne prednosti izpostavljajo praktično delo, ustvarjalnost in medpredmetno povezovanje v okviru STE(A)M, medtem ko so glavne omejitve časovna stiska, potreba po predznanju elektronike in omejena dostopnost opreme. Predlagajo daljše trajanje projektov, uvajalne module in več medpredmetnih povezav. Analiza potrjuje, da projektno delo učinkovito krepi ključne Unescove in kompetence GreenComp – sistemsko mišljenje, predvidevanje, kritično refleksijo in strateško delovanje – ter je skladno z načeli kognitivnega pristopa 4E. Prispevek ponuja teoretično in empirično utemeljitev, da integracija računalniškega mišljenja in trajnostnih kompetenc pomembno prispeva k nadgradnji pedagoških programov ter usposabljanju učiteljev za transformativno poučevanje.
Ključne besede: trajnostne kompetence, računalniško mišljenje, projektno učno delo, kognitivni okvir 4E, izobraževanje učiteljev
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 197; Prenosov: 7
Celotno besedilo (128,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
49. Kako lahko odnosi v pedagoški praksi prispevajo k trajnostni prihodnosti na področju vzgoje in izobraževanja? Kvalitativna raziskava odnosne kompetence prihodnjih učiteljevNeža Podlogar, Mojca Juriševič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Odnosna kompetentnost učiteljev je ključna pri oblikovanju kakovostnih odnosov z učenci ter pomembno vpliva na njihovo čustveno in socialno vedenje, učenje ter učno uspešnost. Pozitivno je povezana z dobrobitjo učiteljev in se vse bolj prepoznava kot temelj kakovosti poučevanja ter pomemben element trajnostnega razvoja v vzgoji in izobraževanju. Namen prispevka je predstaviti vpeljavo in evalvacijo aktivnosti za razvijanje zavedanja o odnosni kompetentnosti pri 11 udeležencih programa pedagoško-andragoškega izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je bila izvedena kot kvalitativna interventna raziskava v okviru predmeta Psihologija za učitelje. Udeleženci so sodelovali pri treh aktivnostih, namenjenih ozaveščanju in refleksiji o odnosni kompetenci. Rezultati spremljave in evalvacije so pokazali, da so bile vse tri aktivnosti uspešno vključene in dobro povezane z drugimi vsebinami predmeta. Tematska analiza razprav in pisnih izdelkov je razkrila, da so udeleženci prepoznali različne razsežnosti odnosne kompetence – od zagotavljanja varnega okolja in preprečevanja nasilja do spodbujanja pripadnosti, motivacije, sodelovanja in razvoja socialno-čustvenih spretnosti. Aktivnosti so spodbudile razmišljanje o medosebnih odnosih kot neločljivem delu učiteljeve strokovnosti. Prispevek ponuja izhodišče za teoretsko in strokovno refleksijo, nadaljnje načrtovanje pedagoškega dela in raziskovanje, zlasti v smeri uporabe avtentičnih pedagoških situacij in sistematičnega merjenja odnosne kompetentnosti pred ter po izvedbi izbranih intervencij.
Ključne besede: odnosna kompetentnost, odnos učitelj učenec, socialno-čustveno učenje, spodbudno učno okolje, začetno izobraževanje učiteljev
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 235; Prenosov: 6
Celotno besedilo (115,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
50. Razumevanje kurikularne prenove za izboljšanje kakovosti izobraževanja bodočih učiteljev športne vzgojeMatej Plevnik, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Spodbujanje vseživljenjske gibalne dejavnosti predstavlja ključno nalogo formalnega izobraževanja, saj je to povezano z zdravjem, vitalnostjo in učinkovitostjo posameznika. Predmet športna vzgoja ima v slovenskem vzgojnoizobraževalnem sistemu pomembno vlogo pri razvijanju gibalnih kompetenc in zdravih življenjskih navad. Namen prispevka je z metodo narativnega pregleda literature pregledati opredelitve koncepta gibalne pismenosti ter analizirati, kako lahko razumevanje izhodišč in procesa prenove učnih načrtov na ravni osnovnošolskega ter srednješolskega izobraževanja prispeva k izboljšanju visokošolskega izobraževanja bodočih učiteljev predmeta. Ugotavljamo, da je gibalna pismenost v sodobnih pedagoških konceptih poučevanja športne vzgoje postavljena v ospredje, uporabljena pa je tudi v zadnji kurikularni prenovi predmeta športna vzgoja v Sloveniji. Koncept povezuje telesne, kognitivne, socialne in čustvene razsežnosti ter poudarja pomen smiselne, vključujoče in trajnostno naravnane gibalne izkušnje. Za doseganje optimalnih trajnostnih rezultatov izobraževalnega procesa je pomembno, da so izvajalci pedagoških študijskih programov seznanjeni s strokovnimi dilemami in z rešitvami, ki jih je v prenovljen učni načrt v procesu prenove vnesla predmetna kurikularna komisija.
Ključne besede: urikularna prenova, trajnostni razvoj, športna vzgoja, pedagoški koncept, gibalna pismenost, učni načrt
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 6
Celotno besedilo (111,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
