Lupa

Search the repository Help

A- | A+ | Print
Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


121 - 130 / 705
First pagePrevious page9101112131415161718Next pageLast page
121.
122.
Minimalna plača
Suzana Laporšek, 2013, review article

Keywords: Evropska unija, minimalna plača, plače, Slovenija
Published: 30.12.2015; Views: 2908; Downloads: 91
URL Full text (0,00 KB)

123.
124.
Interpretativne sheme upravljanja s človeškimi viri med gospodarsko krizo
Ana Arzenšek, 2010, original scientific article

Abstract: V pričujoči kvalitativni raziskavi smo se ukvarjali s kognitivnimi shemami pri udeležencih domačih podjetij, ki proizvajajo za mednarodno avtomobilsko panogo v času gospodarske krize v Sloveniji. Natančneje so nas zanimale njihove interpretativne sheme o vlogi področja upravljanja s človeškimi viri (UČV) ter vloga krize kot dejavnika spreminjanja shem o UČV. Dinamiko spreminjanja shem smo pojasnili na podlagi Piagetove teorije adaptacije organizma na zahteve okolja. Primarni vir podatkov so predstavljali poglobljeni intervjuji s predsedniki uprav, vodji oddelkov za UČV ter vodji predstavnikov zaposlenih. Za namene triangulacije je bila narejena primerjalna analiza družbene odgovornosti v letnih poročilih iz let 2007 in 2008. Rezultati kažejo, da je vloga UČV v izbranih podjetjih v veliki meri strateška. Ugotovili smo tudi, da aktualna gospodarska kriza ne služi kot povod za spreminjanje shem na področju UČV, iz česar sklepamo na višjo prisotnost asimilacije v interpretativnih shemah. Zaključimo lahko, da je kriza pri proizvajalcih za avtomobilsko panogo v devetdesetih letih glavni dejavnik shem o UČV v aktualni krizi. Sočasno je prejšnja kriza tudi dejavnik, zakaj se sheme UČV pri udeležencih v krizi ne spreminjajo v večji meri.
Keywords: upravljanje s človeškimi viri, gospodarska kriza, avtomobilska industrija, sheme, akomodacija, asimilacija
Published: 30.12.2015; Views: 2078; Downloads: 10
URL Full text (0,00 KB)

125.
Innovation and communication as dimensions of the marketing culture
Natalie C. Postružnik, Melita Moretti, 2012, original scientific article

Abstract: This study explores the meaning and role of the marketing culture within organizations-specifically, innovativeness and internal communications, both of which have a significant impact on an organizationʼs financial performance. A qualitative study was conducted in the insurance and construction industries in Slovenia based on theoretical insights, in which 11 semi-structured interviews were conducted with top and middle managers of medium-sized and large organizations. Recommendations to be applied in practice and for further research are given based on the findings.
Keywords: marketing culture, finacial performance, innovation, internal communications, insurance industry, construction industry
Published: 30.12.2015; Views: 2257; Downloads: 11
URL Full text (0,00 KB)

126.
127.
Raziskovanje kognitivnih shem kot individualnih ali skupinskih struktur
Ana Arzenšek, 2012, review article

Abstract: V prispevku je predstavljenih nekaj značilnosti teorije kognitivnih shem. Ukvarjali smo se z vprašanjem, na kateri ravni naj se raziskujejo kognitivne sheme: na individualni-, nadindividualni-, ali celo na ravni večjih socialnih sistemov, in sicer glede na značilnosti socialne kognicije ter glede na naravo kognitivnih shem. V zadnjem obdobju se raziskovalci kognitivnih shem osredotočajo na interakcijo med motivacijskimi, kognitivnimi in drugimi osebnimi ter situacijskimi spremenljivkami in njihovim vplivom na vedenje. Kognitivne sheme so razumljene kot rezultat medsebojnega prepleta osebnih, okoljskih in situacijskih spremenljivk. Odgovor na zastavljeno vprašanje pa je odvisen tudi od paradigme, znotraj katere raziskovalec raziskuje in od raziskovalnega problema.
Keywords: sheme, socialna kognicija, teorije, raziskovanje
Published: 30.12.2015; Views: 1973; Downloads: 181
URL Full text (0,00 KB)
This document has more files! More...

128.
Možnosti za deregulacijo poklicev v gradbeništvu med konkurenčnostjo, kakovostjo in varnostjo
Elizabeta Zirnstein, Valentina Franca, 2012, original scientific article

Abstract: Regulacija poklicev, to je postavljanje formalnih pogojev za opravljanje določenega poklica, je značilna tudi za panogo gradbeništva. Ker sta se tako Evropska unija kot Slovenija zavezali k odpravi administrativnih in drugih ovir za večjo konkurenčnost gospodarstva, pa je postalo vprašanje deregulacije poklicev (znova) aktualno tudi nasploh. Za panogo gradbeništva je deregulacija poklicev, to je odprava formalnih pogojev za opravljanje določenega poklica, občutljiva tema zlasti zato, ker bi neustrezna in nepremišljena deregulacija lahko imela škodljive posledice na več področjih. Po drugi strani pa lahko na podlagi primerjalnopravne analize v prispevku sklenemo, da bi namesto o deregulaciji poklicev na področju gradbeništva morali govoriti o njihovi reregulaciji oziroma boljši regulaciji. Pri tem pa je treba zagotoviti ustrezno sodelovanje strokovne javnosti in upoštevati vse vplive, ki jih lahko morebitna deregulacija prinese, med drugimi tudi na psihosocialnem področju in v visokošolskem izobraževanju.
Keywords: gradbeništvo, poklici, regulacija, deregulacija
Published: 30.12.2015; Views: 1639; Downloads: 20
URL Full text (0,00 KB)

129.
130.
Okrepljena ustavna demokracija
Matjaž Nahtigal, 2013, original scientific article

Abstract: Najpomembnejša značilnost spopadanja z veliko finančno, gospodarsko in socialno krizo od leta 2008 naprej je, da se poskuša na globalni, evropski in nacionalni ravni rešiti v okviru obstoječega omejevalnega niza institucij reprezentativne demokracije, tržnega gospodarstva in svobodne civilne družbe. Razprave o alternativnih institucionalnih oblikah, ki bi temeljito preoblikovale ustavno demokracijo, tržno gospodarstvo in svobodno civilno družbo v smeri bolj vključujoče, bolj raznolike in bolj eksperimentalne družbe, še vedno ni na mizi. Obstajajo le posamezne regije v prvem in tretjem svetu, ki uspešno eksperimentirajo z novimi institucionalnimi oblikami in veljajo za najuspešnejše regije ne le po merilih konkurenčnosti, temveč tudi socialne kohezivnosti, ekonomskih in izobraževalnih priložnostih ter inovativnosti. Teoretično izhodišče za razpravo v okviru sodobnih institucionalnih teorij je naslednje: klasična ustavna teorija, politične stranke, utemeljene v devetnajstem stoletju, in množična fordistična proizvodnja, organizirana po ekonomskih principih zgodnjega dvajsetega stoletja, ne morejo ostati institucionalni okvir za organizacijo in delovanje modernih demokratičnih družb enaindvajsetega stoletja. Za bolj ustvarjalni, domišljeni dialog na nacionalni ravni in za okrepljen nacionalni razvojni projekt v okviru EU potrebujemo resnično neodvisno in avtonomno, a dobro organizirano civilno družbo. Ta mora postati partnerica političnim strankam, ki bi se morale odlikovati po izdelovanju bogatih in raznolikih programskih alternativ. Namesto ustvarjanja površnega konsenza bi morali bogatiti in krepiti razpravo o razvojnih alternativah ter zanje ustvarjati široka družbena zavezništva. Seveda pa pri iskanju poti iz krize - ne na evropski ne na nacionalni ravni - ni bližnjic. Pretekli dve leti sta bili tako v evropskem kot nacionalnem ustavnem in razvojnem kontekstu v veliki meri izgubljeni in ju bo težko nadomestiti.
Keywords: Civil society, Civilna družba, Constitutional system, Democracy, Demokracija, Market economy, Pluralism, Pluralizem, Tržno gospodarstvo, ustavna demokracija, Ustavni sistem
Published: 30.12.2015; Views: 2204; Downloads: 17
URL Full text (0,00 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica