1. |
2. Razvoj inkluzije najmlajših : pomen vzpostavljanja oddelkov s prilagojenim programom pod okriljem rednih vrtcevVanja Riccarda Kiswarday, Kristina Mars, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Zagotavljanje čim zgodnejše, strokovnejše in celostnejše obravnave otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin v njihovi lokalni skupnosti ter ob prisotnosti njihovih vrstnikov je temeljna vrednota inkluzivne družbe, ki jo izpostavlja tudi Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP) (2017). V tem duhu sta smiselna spodbujanje vzpostavljanja oddelkov s prilagojenim programom za predšolske otroke (v preteklosti poimenovani kot razvojni oddelki) pod okriljem rednih vrtcev in omogočanje otrokom ter družinam, da ostajajo povezani s svojim okoljem in vrstniki. V prispevku predstavljamo nekatere pogoje za vzpostavitev oddelkov s prilagojenim programom ter rezultate empirične raziskave, s katero smo želeli s sodelovanjem strokovnih delavcev, ki so zaposleni v oddelkih s prilagojenim programom v rednih vrtcih, dobiti vpogled v njihovo doživljanje delovanja teh oddelkov. S pomočjo ankete, ki jo je rešilo 60 strokovnih delavk, in poglobljenih intervjujev s štirimi izmed njih smo ugotovili njihovo naklonjenost tovrstnemu vključevanju, hkrati pa tudi deloma nezadovoljive pogoje. To nas zavezuje k povečanju skrbi za ekosistemski razvoj pogojev za uspešno inkluzijo najmlajših.
Keywords: inkluzija, predšolski otroci s posebnimi potrebami, razvojni oddelek, prilagojen program predšolske vzgoje, pogoji
Published in RUP: 13.01.2026; Views: 64; Downloads: 1
 Full text (136,71 KB)
This document has more files! More... |
3. |
4. |
5. A study of motivational strategies in arts activities for preschool children in special education unitsBarbara Kopačin, Ana Kovačič, Eda Birsa, 2026, original scientific article Abstract: Among preschool children with special educational needs, art can open additional pathways to expression, safe exploration and experimentation, and it can foster motivation for creation. The purpose of the study was to determine which strategies educators in developmental departments use to encourage the active participation of preschool children in artistic activities (RQ1), and how motivation is expressed among these children during artistic creation (RQ2). A qualitative methodology was employed, using semi-structured interviews and observations of preschool children during interdisciplinary artistic activities. The results showed that educators use diverse and tailored strategies, such as linking art with play, taking children’s interests into account, and creating a supportive and safe environment. Musical activities proved particularly effective, as they stimulated intrinsic motivation and acted as a bridge to visual/artistic expression. Children’s motivation manifested itself in active engagement, curiosity and persistence, especially in activities that allowed for choice and sensory-adapted approaches. The findings emphasise the importance of individualisation, a process-oriented approach and interdisciplinarity for fostering intrinsic motivation in children with special needs.The study originally examines the integration of musical and visual activities as a strategy for promoting the motivation of preschool children with special needs in developmental departments. In doing so, it opens up a new research and pedagogical area and offers practical guidelines for encouraging motivation through the effective incorporation of interdisciplinary approaches into special-educational practice.
Keywords: artistic activities, visual arts, music education, interdisciplinary integration, motivation, developmental department, preschool children
Published in RUP: 09.01.2026; Views: 103; Downloads: 4
Full text (469,39 KB)
This document has more files! More... |
6. |
7. |
8. Predictors of sustainable development outcomes in learning spaces of early childhood : Slovenian teachers' perspectivesJurka Lepičnik-Vodopivec, Adrijana Višnjić-Jevtić, Aleksandra Šindić, 2026, original scientific article Abstract: This research examined factors associated with sustainable development outcomes (O-SD) in early childhood learning settings, as perceived by preschool teachers, considering environmental, social, and economic aspects along with contextual elements (child age, eco-program affiliation, teacher experience). Data were gathered through an online survey targeting 114 Slovenian preschool teachers in 2024. The reliability of the instrument was high (α = .942), and principal component analysis confirmed its validity. Correlation and stepwise regression analyses identified the key predictors of O-SD. Education focused on economic sustainability and child age emerged as the primary predictors, accounting for approximately 55% of the variance. While social sustainability was frequently observed in practice, it did not prove to be a significant predictor. The findings highlight the importance of developmentally appropriate and age-sensitive strategies, alongside the intentional inclusion of economic considerations. Limitations include a convenience sample and reliance on self-reported data. Future research should aim to replicate these results in diverse settings and consider mixed-method approaches that incorporate children’s perspectives.
Keywords: quality education, early childhood education for sustainability, sustainable development outcomes, early childhood learning settings
Published in RUP: 07.01.2026; Views: 115; Downloads: 1
Full text (365,89 KB)
This document has more files! More... |
9. Vpliv gibalne (ne)aktivnosti vzgojiteljev na izvedbo gibalne dejavnosti v vrtcuPolona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan, 2025, original scientific article Abstract: Gibanje je otrokova primarna potreba, predšolsko obdobje pa temelj gibalnega razvoja. Vzgojiteljeva naloga je, da zadosti potrebi po gibanju in tako prispeva k otrokovemu zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je količina vodene gibalne/športne dejavnosti v vrtcu pogojena z vzgojiteljevo gibalno/športno aktivnostjo v prostem času, njegovo starostjo, pogoji dela ter ali je vzgojiteljeva kompetentnost na področju gibanja povezana z njegovo lastno gibalno/športno aktivnostjo. V raziskavo je bilo vključenih 65 vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Vprašalnik je bil sestavljen iz 29 vprašanj pretežno zaprtega tipa, razvrščenih v pet sklopov. Ugotovili smo, da je čas, ki ga vzgojitelj nameni lastni gibalni/športni aktivnosti, povezan s količino in raznovrstnostjo gibalne/športne dejavnosti, ki jo izvaja z otroki. Ugotovili smo tudi, da mlajši vzgojitelji redkeje izvajajo vodeno gibalno/športno aktivnost ter da materialni pogoji ne prispevajo k večji količini in raznovrstnosti izvedenih gibalnih/športnih dejavnosti.
Keywords: gibalni razvoj, predšolsko obdobje, kompetence, gibalna/športna dejavnost, vzgojitelji
Published in RUP: 06.01.2026; Views: 149; Downloads: 4
Full text (347,90 KB)
This document has more files! More... |
10. Od predsodkov do povezanosti : teorija o medskupinskem stikuNika Ferbežar, Mateja Marovič, 2025, original scientific article Abstract: Teorija medskupinskega stika ima za socialnopedagoško področje, ki si prizadeva za zmanjševanje marginaliziranosti različnih družbenih skupin, velik pomen, saj predpostavlja, da je mogoče predsodke med različnimi družbenimi skupinami zmanjševati preko stika med njimi, zlasti kadar so izpolnjeni določeni pogoji, kot npr. enak status med skupinami, skupni cilji in institucionalna podpora. V prispevku predstavimo rezultate tradicionalnega pregleda literature o teoriji medskupinskega stika. V kontekstu socialne pedagogike opredelimo v znanosti utemeljene strategije za krepitev pozitivnih učinkov medskupinskega stika in izpostavimo pomen obstoja priložnosti za medskupinski stik ter pogoje, ki povečujejo verjetnost za zmanjšanje predsodkov na podlagi le-tega. Predstavimo primer uporabe teorije medskupinskega stika pri oblikovanju vključujočih praks v vzgojno-izobraževalnem sistemu, pri čemer izpostavimo ključno vlogo socialnopedagoške prakse. Pregled literature kaže, da ima teorija med-skupinskega stika sicer velik potencial za razvoj socialnopedagoške teorije in prakse, ki pa v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru zahteva nadaljnjo kontekstualizacijo in empirično preverjanje.
Keywords: teorija o medskupinskem stiku, socialna pedagogika, predsodki, vključenost
Published in RUP: 23.12.2025; Views: 143; Downloads: 0
Full text (353,16 KB)
This document has more files! More... |
