Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 229
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kodifikacija etike v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji
Karolina Babič, Tomaž Grušovnik, 2026, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja v prispevku raziskujeta pojavnost in način kodifikacije etike v slovenskem izobraževalnem prostoru. Metodološki pristop temelji na kvalitativni analizi besedil, v okviru katere je bilo analiziranih 84 notranjih aktov, kodeksov etike in nekaterih normativnih predpisov na področju izobraževanja. Raziskava je pokazala, da poleg redkih kodeksov etike, eksplicitno poimenovanih s tem imenom, obstajajo tudi drugačni načini kodificiranja etike v šolskih dokumentih ter da je kodifikacija etike v izobraževanju večinoma oblikovana na način seznamov vrednot, katerih aplikacija je nadalje predpisana s seznamom podrobnejših navodil za ravnanje. Iz kodeksov etike, ki imajo pretežno takšno predpisovalno (preskriptivno) funkcijo, izhajajo določene težave, hkrati pa je takšna predpisovalna oblika kodeksov etike v nasprotju s konceptom avtonomije učitelja in izobraževalne stroke. Prispevek podaja tudi priporočila v smeri bolj procesnega pristopa, kjer je kot akter kodeksov etike prepoznan avtonomni subjekt in kot njegova ključna moč veščina kritičnega etiškega presojanja, kodeks etike pa ne nastopa kot seznam navodil za ravnanje, temveč prej kot vadnica za etiško delo.
Ključne besede: kodeks etike, kodifikacija etike, etika v izobraževanju, avtonomija, etiško presojanje
Objavljeno v RUP: 09.07.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (444,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Families of choice among LGBTQ+ people in Slovenia : meanings, formation, barriers, and significance
Nika Ferbežar, 2026, izvirni znanstveni članek

Opis: Objective:To explore families of choice among LGBTQ+ individuals in Slovenia. Background: Families of choice are formed by LGBTQ+ individuals through chosen bonds rather than bio-legal ties, fulfilling needs unmet by families of origin. Although international research has explored their functions across various contexts, this topic has not yet been empirically investigated in Slovenia. Method: A qualitative method based on grounded theory was used. Data triangulation combined semistructured interviews and self-reflective memoirs. Twenty-five LGBTQ+individuals in Slovenia participated. All data were analyzed according to the principles of grounded theory. Results: The findings encompass LGBTQ+ individuals’ perspectives on the meanings and definitions of families of choice, the processes of their creation and maintenance, the barriers they face, and their overall significance for LGBTQ+individuals. Conclusion and Implications: Families of choice require systematic support to form and thrive—for example, through inclusive education, safe public spaces such as LGBTQ+ organizations, and legal recognition to enable them to function fully as families. The term families of choice is preferable to chosen families because “choice” extends beyond the initial act of selection. Their role is expected to become increasingly vital amid the rise of anti-gender movements.
Ključne besede: chosen families, family relationships, friendships, LGBTQ+communities, social support
Objavljeno v RUP: 09.07.2026; Ogledov: 233; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (616,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
How valid are wearable devices in team sports? : a systematic review
Nebojša Čokorilo, Nikola Manolopoulos, Tamara Matijević, Ranko Rajović, 2026, pregledni znanstveni članek

Opis: The aim of this systematic review was to evaluate the validity and accuracy of wearable technologies used for monitoring physiological metrics in team-sport athletes. A systematic literature search was conducted in PubMed and Scopus databases, with additional studies identified through supplementary searching. Studies published between 2015 and 2025 were included if they assessed wearable devices in team-sport populations and compared their measurements with gold-standard methods. A total of eleven studies met the inclusion criteria. The findings indicate that heart rate monitoring demonstrates consistently high validity across different wearable devices, particularly in controlled laboratory conditions. In contrast, energy expenditure estimation shows substantial variability and systematic underestimation, especially during high-intensity and intermittent activities typical of team sports. VO2max estimation presents mixed validity depending on device type and testing protocol, while respiratory frequency measurement demonstrates high agreement with gold-standard methods when assessed using specialized devices. Overall, wearable technologies provide valuable insights into athlete monitoring; however, their accuracy varies considerably depending on the physiological parameter and testing environment. These findings highlight the need for improved validation protocols and caution in the application of wearable-derived data in high-performance team-sport settings.
Ključne besede: physiological monitoring, team sport athletes, heart rate, energy expenditure, VO2max, inertial sensors, validation studies
Objavljeno v RUP: 30.06.2026; Ogledov: 246; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (725,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Examining sound animation of visual artworks and its connection to the development of rhythmic sensitivity and perception in preschool children
Eda Birsa, Nika Gros, Barbara Kopačin, 2026, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this study was to examine the relationship between sound animation of visual artworks and the development of rhythmic sensitivity and perception in preschool children. The study employed a qualitative action research design conducted in a kindergarten setting in Slovenia and involved 36 preschool children. Data were collected through observation, interviews, and analysis of children’s visual and musical products, and were analysed using thematic analysis. The results indicate that multisensory and interdisciplinary activities contribute to the development of rhythmic perception, creative expression, and the transfer of rhythm between visual and auditory modalities. The findings emphasise the importance of integrating music and visual arts in early childhood education.
Ključne besede: rhythmic sensitivity, rhythmic perception, multisensory learning, sound animation of visual artworks, interdisciplinary integration
Objavljeno v RUP: 30.06.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (477,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
When giftedness masks need : systemic support and organizational conditions for twice-exceptional students
Vanja Riccarda Kiswarday, Tamara Rudolf, Mojca Kukanja-Gabrijelčič, 2026, izvirni znanstveni članek

Opis: This study investigated the identification, understanding, and support of twice-exceptional students—learners demonstrating above-average abilities alongside learning, emotional, or behavioural challenges—in Slovenian primary schools, with a focus on systemic and organizational conditions shaping support practices. A cross-sectional quantitative study was conducted using an online survey administered to 115 educational professionals, including classroom teachers, special education teachers, inclusive pedagogues, and school counsellors. Data were analyzed using descriptive and inferential statistical methods. Findings indicate that cognitive characteristics of twice-exceptional students are most consistently recognized, whereas socio-emotional and behavioural traits are frequently underestimated. Approximately 50–60% of students remain unidentified, primarily due to insufficient professional training, limited diagnostic tools, and fragmented institutional coordination. Current support practices focus predominantly on remediating learning difficulties, while fostering students’ strengths remains inconsistent. Participants emphasized the need for structured professional development, clearer administrative guidelines, strengthened interdisciplinary collaboration, and more coherent institutional frameworks. The results highlight the importance of systemic and organizational capacity-building in establishing comprehensive, strengths-based support systems, including early identification procedures, differentiated instruction, inter-professional coordination, and the development of national policy guidelines and diagnostic instruments to promote the full potential of twice-exceptional students.
Ključne besede: twice-exceptional students, systemic support, inclusive education, student identification, professional development, differentiated instruction
Objavljeno v RUP: 30.06.2026; Ogledov: 291; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (309,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vključenost v predšolsko izobraževanje: Dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za razvoj posameznika in družbe ter vseživljenjsko učenje
Tina Štemberger, Sonja Čotar Konrad, Karmen Drljić, Sonja Rutar, Blaž Simčič, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov

Opis: Vpliv vključenosti otrok v predšolsko vzgojo na razvoj otrok in družbe je še vedno premalo raziskano področje. Dosedanje raziskave kažejo, da kakovostni predšolski programi pozitivno vplivajo na razvoj vseh otrok, posebej tistih iz socialno in ekonomsko manj spodbudnih okolij. Učinki se kažejo na področjih jezikovnega razvoja, socialne integracije, osebnostnega razvoja, zdravja, zaposljivosti ter vseživljenjskega učenja. V Sloveniji je dostopnost predšolske vzgoje visoka, vendar vsi otroci niso vključeni vanjo, zato je pomembno raziskati dejavnike, ki vplivajo na odločitve staršev glede vključitve otrok v vrtec. Osrednji namen projekta je preučiti spodbudne in zaviralne dejavnike, ki prispevajo k odločitvi staršev za vključitev oziroma nevključitev otrok v predšolsko izobraževanje. Projekt bo razdeljen na dva vsebinska sklopa. Prvi sklop bo namenjen identifikaciji dejavnikov, ki vplivajo na odločanje staršev o vključitvi otrok v vrtec. Preučevali bomo vpliv socialno-ekonomskega položaja družine, izobrazbe staršev, bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja. Posebno pozornost bomo namenili tudi temu, kako starši doživljajo vrtec kot institucijo, vključno s komunikacijo med strokovnimi delavci in starši, organizacijo dela, programom ter vrtčevskim okoljem. Drugi sklop bo usmerjen v ugotavljanje razlik v razvoju otrok glede na njihovo vključenost v predšolsko izobraževanje. Raziskovali bomo socio-emocionalne spretnosti in predopismenjevalne veščine otrok ob vstopu v šolo. Pri tem bomo analizirali vpliv dolžine vključenosti v predšolsko vzgojo, starosti ob vključitvi, spola in starosti otroka, socialno-ekonomskega statusa družine, stopnje izobrazbe staršev, vrste bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja. Projekt bo temeljil na empirični neeksperimentalni raziskavi, ki bo združevala kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. V raziskavo bodo vključeni prvošolci in njihovi starši. Podatke bomo zbirali z vprašalniki o spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikih vključevanja v predšolsko izobraževanje, intervjuji s starši, vprašalniki o socialnem vedenju otrok ter preizkusi predopismenjevalnih veščin. Kvalitativne podatke bomo analizirali z vsebinsko analizo, kvantitativne pa z različnimi statističnimi metodami, vključno z analizami razlik, povezanosti, regresijskimi modeli in večfaktorskimi analizami. Glavni cilji projekta so: (1) ugotoviti ključne spodbujevalne in zaviralne dejavnike za vključitev otrok v predšolsko izobraževanje, (2) preučiti razvitost socio-emocionalnih spretnosti otrok ob vstopu v šolo ter dejavnike, ki nanjo vplivajo, in (3) analizirati značilnosti predopismenjevalnih spretnosti otrok ter povezavo teh spretnosti z vključenostjo v predšolsko vzgojo. Rezultati projekta bodo prispevali k boljšemu razumevanju pomena predšolskega izobraževanja in dejavnikov, ki vplivajo na dostop do njega. Pridobljene ugotovitve bodo pomembne za razvoj pedagoške, psihološke in sociološke znanosti ter za oblikovanje politik, ki spodbujajo enake možnosti otrok, kakovostno zgodnje izobraževanje in uspešno vseživljenjsko učenje.
Ključne besede: predšolsko izobraževanje, enake možnosti, socio-emocionalni razvoj, predopismenjevalne spretnosti
Objavljeno v RUP: 29.06.2026; Ogledov: 260; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Opportunities and challenges in reading literacy development in a digital context : preservice teachers
Sonja Rutar, Barbara Baloh, 2026, izvirni znanstveni članek

Opis: The development of reading literacy in the contemporary context, characterised by the predominance of digital technology, poses a significant pedagogical challenge. In the Slovenian higher education system, future preschool and primary school teachers are educated at the Faculty of Education, which enables developmental continuity in pedagogical approaches from kindergarten to primary school. This article reports the findings of a study involving prospective preschool and primary school teachers who participated in projects designed to cultivate digital literacy to enhance teaching efficacy through the use of digital technology. The study employed a qualitative approach. In the first phase, students reflected on their individual trajectories of reading literacy development. In the second phase, participants considered the advantages and disadvantages of developing reading literacy through digital technology, drawing on their personal experiences of learning to read and of using digital tools in pedagogical contexts.
Ključne besede: literacy, digital technology in education, preschool, primary school
Objavljeno v RUP: 15.05.2026; Ogledov: 419; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (940,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vloga generativne umetne inteligence pri razvoju spretnosti samoregulacije učenja : the case of Slovenia’s DC pensions
Alja Polanec, Sonja Čotar Konrad, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku naslavljamo vlogo generativne umetne inteligence (Gen-UI) pri učenju in poučevanju, s katero lahko podpremo individualizirano in diferencirano učenje in vklju čimo analizo napredka pri učenju ter prilagajamo učne strategije posamezniku. Osrednji proces učenja, ki ga z Gen-UI lahko podpremo, je samoregulacija učenja (SRU). V pri spevku obravnavamo najpogosteje navedena modela SRU, ki poudarjata medsebojno povezanost in cikličnost faz načrtovanja, izvedbe in samorefleksije učenja, pri čemer v vsaki fazi nakažemo, kako lahko vključevanje Gen-UI podpre vsako izmed njih. Nada lje izpostavljamo, kako lahko orodja Gen-UI vključujemo v različne komponente SRU: na kognitivni ravni s spodbujanjem strategij ponavljanja, elaboracije in organizacije z omogočanjem sinteze znanja, iskanja analogij ter oblikovanja konceptualnih povezav; na metakognitivni ravni podpira načrtovanje (npr. določanje SMART ciljev), spremljanje razumevanja in refleksirano vrednotenje; na motivacijsko-čustveni ravni prispeva k večji samoučinkovitosti, notranji motivaciji ter zmanjševanju testne anksioznosti. V prispev ku izpostavljamo tudi nove modele vključevanja Gen-UI v učenje in poučevanje, kot sta HHAIR (Hybrid Human-AI Regulation) in ISAR (Inversion, Substitution, Augmentation, Redefinition), ki poudarjata postopno prenosljivost samoregulacijskih spretnosti z UI na učenca ter redefinicijo učnih procesov kot najvišje ravni podpore učenju in poučevanju z vključevanjem Gen-UI. Kljub številnim prednostim rabe Gen-UI opozarjamo tudi na tve ganja, kot so čezmerno zanašanje na tehnologijo, zmanjšanje kritičnega mišljenja, meta kognitivna pasivnost, kognitivna lenoba in pristranost. Zato je učinkovitost rabe Gen-UI za spodbujanje SRU odvisna od smiselne, ozaveščene in reflektirane uporabe, ki lahko podpre poglobljeno in odgovorno samoregulacijo učenja.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca v izobraževanju, samoregulacija učenja, kritično mišljenje, model HHRI, model ISAR
Objavljeno v RUP: 22.04.2026; Ogledov: 548; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici