1. Opportunities and challenges in reading literacy development in a digital context : preservice teachersSonja Rutar, Barbara Baloh, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: The development of reading literacy in the contemporary context, characterised by the predominance of digital technology, poses a significant pedagogical challenge. In the Slovenian higher education system, future preschool and primary school teachers are educated at the Faculty of Education, which enables developmental continuity in pedagogical approaches from kindergarten to primary school. This article reports the findings of a study involving prospective preschool and primary school teachers who participated in projects designed to cultivate digital literacy to enhance teaching efficacy through the use of digital technology. The study employed a qualitative approach. In the first phase, students reflected on their individual trajectories of reading literacy development. In the second phase, participants considered the advantages and disadvantages of developing reading literacy through digital technology, drawing on their personal experiences of learning to read and of using digital tools in pedagogical contexts.
Ključne besede: literacy, digital technology in education, preschool, primary school
Objavljeno v RUP: 15.05.2026; Ogledov: 115; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (940,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga generativne umetne inteligence pri razvoju spretnosti samoregulacije učenja : the case of Slovenia’s DC pensionsAlja Polanec, Sonja Čotar Konrad, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku naslavljamo vlogo generativne umetne inteligence (Gen-UI) pri učenju in poučevanju, s katero lahko podpremo individualizirano in diferencirano učenje in vklju čimo analizo napredka pri učenju ter prilagajamo učne strategije posamezniku. Osrednji proces učenja, ki ga z Gen-UI lahko podpremo, je samoregulacija učenja (SRU). V pri spevku obravnavamo najpogosteje navedena modela SRU, ki poudarjata medsebojno povezanost in cikličnost faz načrtovanja, izvedbe in samorefleksije učenja, pri čemer v vsaki fazi nakažemo, kako lahko vključevanje Gen-UI podpre vsako izmed njih. Nada lje izpostavljamo, kako lahko orodja Gen-UI vključujemo v različne komponente SRU: na kognitivni ravni s spodbujanjem strategij ponavljanja, elaboracije in organizacije z omogočanjem sinteze znanja, iskanja analogij ter oblikovanja konceptualnih povezav; na metakognitivni ravni podpira načrtovanje (npr. določanje SMART ciljev), spremljanje razumevanja in refleksirano vrednotenje; na motivacijsko-čustveni ravni prispeva k večji samoučinkovitosti, notranji motivaciji ter zmanjševanju testne anksioznosti. V prispev ku izpostavljamo tudi nove modele vključevanja Gen-UI v učenje in poučevanje, kot sta HHAIR (Hybrid Human-AI Regulation) in ISAR (Inversion, Substitution, Augmentation, Redefinition), ki poudarjata postopno prenosljivost samoregulacijskih spretnosti z UI na učenca ter redefinicijo učnih procesov kot najvišje ravni podpore učenju in poučevanju z vključevanjem Gen-UI. Kljub številnim prednostim rabe Gen-UI opozarjamo tudi na tve ganja, kot so čezmerno zanašanje na tehnologijo, zmanjšanje kritičnega mišljenja, meta kognitivna pasivnost, kognitivna lenoba in pristranost. Zato je učinkovitost rabe Gen-UI za spodbujanje SRU odvisna od smiselne, ozaveščene in reflektirane uporabe, ki lahko podpre poglobljeno in odgovorno samoregulacijo učenja.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca v izobraževanju, samoregulacija učenja, kritično mišljenje, model HHRI, model ISAR
Objavljeno v RUP: 22.04.2026; Ogledov: 313; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Glasbena umetnost : učni načrt z didaktičnimi priporočiliInge Breznik, Silvan Baša, Rebeka Bračič, Manca Černe, Suzana Čopi Stanišić, Sonja Đevenica, Mojca Dolinar, Ada Holcar, Barbara Kopačin, Anamarija Krvišek Zavec, Danijela Terbižan, 2025, strokovna monografija Ključne besede: glasba, glasbena vzgoja
Objavljeno v RUP: 20.04.2026; Ogledov: 273; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Hotena nevednost in vrline mišljenja : vzgoja za kritični spoznavni značajTomaž Grušovnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ena glavnih težav tradicionalnega »modela informacijskega deficita«, ki se je uveljavil v komuniciranju znanosti, je motivirano izogibanje informacijam. Del tega je tudi hotena nevednost, ki postavlja pod vprašaj tradicionalni izobraževalni model »prenosa« ali »transfera« znanja, saj nevednost velikokrat ni posledica neinformiranosti, pač pa izmikanja spoznanju. To pa pomeni, da mora skrb za razvoj kritičnega mišljenja zajemati tudi posebno vzgojo mišljenja, ki mu sprejemanje potencialno neljubih zaključkov ne bo tuje. Hipoteza, ki jo ponuja pričujoče poglavje, je, da se zato morda splača dodatno posvetiti vrlinski epistemologiji in vzgoji spoznavnega značaja s poudarkom na spoznavnem pogumu in radovednosti.
Ključne besede: hotena nevednost, vrlinska epistemologija, radovednost, spoznavni pogum, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v RUP: 16.04.2026; Ogledov: 321; Prenosov: 9
Celotno besedilo (351,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. O marginalnosti Kozjanskega na primeru občin Dobje in KozjeStanko Pelc, Matija Jenko, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V tem prispevku obravnavamo koncept geografske marginalnosti v Sloveniji na primeru občin Dobje inKozje. Obe občini sta bili zgodovinsko del manj razvitih območij, zato smo v raziskavi ugotavljali, ali juje mogoče opredeliti kot marginalni. Raziskovalna metodologija je temeljila na analizi 16 kazalnikov, izra-čunanih iz javno objavljenih statističnih podatkov. Ti kazalniki so bili razvrščeni v štiri kategorije:prebivalstveni, gospodarski, izobrazbeni kazalniki ter kazalniki kakovosti življenja, pri čemer so bili v glav-nem uporabljeni podatki iz obdobja 2008–2024. Občino smo šteli za potencialno marginalno, če se je uvrstilav spodnji decil pri kazalnikih, kjer so ugodne visoke vrednosti, ali v zgornji decil pri kazalnikih, kjer sougodne nizke vrednosti, pri več kot polovici kazalnikov za več kot polovico letnih ali obdobnih vrednosti.Analizo smo dopolnili z intervjuji z županom občine Dobje in županjo občine Kozje. Rezultati kažejo, daniti občine Dobje niti občine Kozje ni mogoče opredeliti kot geografsko marginalno; čeprav se občasno uvrš-čata v najmanj ugoden decil pri dolo čenih kazalnikih, kot je na primer saldo selitev, medtem ko sta pridrugih, kot je izobraževanje, blizu ali celo nad državnim povprečjem. Občina Kozje je dosegla pomem-ben napredek na področju turizma, medtem ko v občini Dobje vlagajo v infrastrukturo za ohranjanje mladegaprebivalstva. Kljub prisotnosti znakov marginalizacije in izzivov, povezanih z obrobno lego, nobena odobčin ne izkazuje izrazitih in dolgotrajnih socialno-ekonomskih prikrajšanosti, značilnih za marginalnaobmočja. Za boljše razumevanje marginalizacije na ravni posameznika in skupnosti bi bilo treba izvestipodrobnejšo kvalitativno raziskavo v tistih slovenskih občinah, ki v skladu s kriteriji, ki smo jih postaviliza obravnavani občini, sodijo med marginalne.
Ključne besede: marginalizacija, obrobnost, središče-obrobje, razvojno zaostala območja, manj razvita območja, gospodarska nerazvitost
Objavljeno v RUP: 16.04.2026; Ogledov: 275; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. ICT use in early childhood education from parents’ and educators’ perspectivesNina Krmac, Petra Furlan, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: The study aimed to investigate the use of information and communication technology (ICT) by pre-school children as perceived by parents and educators. By analyzing the perceptions of both groups, we wanted to understand how frequently and in what context ICT is used in children's daily lives and in the educational process. The results showed that educators use ICT only occasionally, typically a few times a year, while parents reported a much higher average weekly use of ICT by children. Statistical analyses revealed significant differences in how parents and educators perceive the impact of ICT on children's development, particularly in the areas of knowledge, creativity, and originality, with educators rating the developmental potential of ICT higher. The most commonly used technology among preschool children was television, followed by smartphones, tablets and computers. The discussion also highlighted differences in the use of applications and emphasized the need for greater professional support in the selection and use of ICT for children's development.
Ključne besede: information and communication technology, preschool children, educators, parents, development, creativity, educational technology
Objavljeno v RUP: 08.04.2026; Ogledov: 325; Prenosov: 10
Celotno besedilo (361,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Digital teaching and copyright challenges under EU law : insights from Slovenian academic staffNina Krmac, Martina Kovačič, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: In the context of increasingly digitised education, understanding the lawful use of copyrighted material has become essential for academic staff. This study examines university teachers’ awareness of copyright law and its practical application in teaching, particularly in online and distance learning environments. A quantitative survey was conducted among higher education teachers and faculty assistants at a selected Slovenian university using a structured questionnaire. The findings indicate that, although participants generally recognise the importance of copyright law, their practical knowledge—especially in scenario-based teaching situations—varies considerably. More experienced staff reported higher levels of understanding and greater caution in the use of copyrighted material, whereas less experienced staff more frequently reported practices that may fall outside compliant use. Respondents also expressed strong interest in copyright training, yet only a small proportion reported having access to training opportunities within the institution. The study is embedded in the broader legal framework of EU copyright law, in particular Directive (EU) 2019/790, which introduced mandatory exceptions for digital and cross-border teaching. This directive was transposed into Slovenian legislation in 2022. The results underscore the importance of strengthening legal literacy and institutional support mechanisms to facilitate copyright-compliant teaching in digital learning environments.
Ključne besede: copyright awareness, higher education, teaching materials, copyright law, academic staff training, digital education
Objavljeno v RUP: 07.04.2026; Ogledov: 285; Prenosov: 6
Celotno besedilo (424,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Digitalizacija v visokem šolstvu in digitalna pismenost študentov družboslovnih smeriMaja Mezgec, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen raziskave je preučiti vpliv digitalizacije na visoko šolstvo, predvsem v smiludigitalnihkompetenc,kijihdanespotrebujevisokošolskišudentvštudij skemprocesuinpriizvajanju študijskih obveznosti. V prvem delu smo analizi rali posledice digitalnega preboja v visokem šolstvu, v drugempaidentificirati digitalnekompetence,kijihdanespotrebujevisokošolskištudent.Pritemsmo izhajali iz Evropskega kompetenčnega okvira za razvijanje in razumevanje di gitalne kompetence DigComp, ki opredeljuje pet kompetenčnih področij: in formacije, komunikacijo, ustvarjanje vsebin, varnost in reševanje problemov. Iz analize je razvidno, da so med visokošolskimi študenti najbolj v rabi kom petence, ki se navezujejo na prvo od petih kompetenčnih področij. Analiza odraža razsežnosti akademskega digitalnega okolja in poslovanja ter odpira vprašanje,kjeinkakoštudentomzagotovitirazvojustreznihdigitalnihkompe tenczauspešnodelovanjevdigitalnemvisokošolskemokolju.Vfaziintenzivne digitalizacije poslovnih modelov, tudi v visokem šolstvu, so namreč ustrezno razvite digitalne kompetence izhodišče za uspešno delovanje.
Ključne besede: digitalizacija v visokem šolstvu, digitalne kompetence, digitalna pismenost
Objavljeno v RUP: 25.03.2026; Ogledov: 315; Prenosov: 15
Celotno besedilo (108,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Uporaba družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji za preprečevanje osamljenostiMaja Mezgec, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Danes živimo v starajoči se družbi, saj delež starejšega prebivalstva strmo na rašča. Starejši so izpostavljeni določenim tveganjem, kot so npr. zdravstvene težave, revščina, osamljenost, družbenaizolacija idr. Družbeneizolacija in osa mljenost imata velik vpliv na blagostanje starejših. Sodobna tehnologija in družbenaomrežjaponujajo nekatere rešitve, ki lahko pripomorejok soočanju s tovrstnimi izzivi, ob predpostavki, da se premosti razkorak med digitalno pi smenostjo starejše generacije in digitalnimi kompetencami, ki so potrebne za suverenouporabodružbenihomrežijinsorodnihaplikacij.Namenprispevkaje ponuditi pregled znanstvene literature o obravnavani temi, predvsem izsled kov raziskav, objavljenih v znanstvenih revijah, ki so vključene v mednarodne baze podatkov. Zato smo za potrebe prispevka opravili sistematični pregled literature in pri tem sledili načelom PRISMA. Izbrane prispevke smo vsebinsko analizirali in v sklepni fazi podali zaključne ugotovitve. Učinki uporabe druž benih omrežij in IKT za preprečevanje osamljenosti še niso povsem raziskani, raziskovalci pa so si enotni, da starejši potrebujejospecifičnepristopezadigi talno opismenjevanje in namenska orodja ter aplikacije, ki so prilagojena tem uporabnikominzanje prijaznejša.
Ključne besede: blagostanje starejših, družbena izolacija, družbena omrežja, preprečevanje osamljenosti, digitalna pismenost
Objavljeno v RUP: 25.03.2026; Ogledov: 303; Prenosov: 5
Celotno besedilo (117,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Social robots disruptive artificial intelligence educational technology : pre-service teachers’ perceptions in China, Russia and SloveniaAndreja Istenič, Liliya Latypova, Violeta Rosanda, Žiga Turk, Roza Alexeyevna Valeeva, Xuesong Zhai, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Artificial intelligence transforms human learning and education. Social robots in the elementary classroom enter the human sphere in the critical period of child’s development. Social robotic educational technology, designed for long-term emotional connections and relationships, raises questions in the pedagogic relations and interaction. Research on teacher perceptions and readiness is deficient. This paper reports analyses of aspects of child-social robot interaction are of concern to pre-service teachers from China, Russia and Slovenia. Findings indicate that at the heart of participating pre-service teachers in China, Russia and Slovania concerns are authenticity and humanness. Our findings show their concerns are mainly rooted in the belief that the robot shouldnot acquire the ability to perform authentic interactions nor should undertake a teaching roles. There is a widespread agreement among participants from three cultural contexts that teachers remain essential in educational contexts. In contrast, concerns related to social Interaction indicate notable group differences. The article highlights the teacher’s responsible planning and use of artificial intelligence educational technology.
Ključne besede: pre-service teachers, artificial intelligence, social robot, humanoid robot, anthropomorphic robot, educational technology, concerns scale, China, Russia, Slovenia
Objavljeno v RUP: 16.03.2026; Ogledov: 391; Prenosov: 6
Celotno besedilo (453,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
