11. |
12. Predictors of sustainable development outcomes in learning spaces of early childhood : Slovenian teachers' perspectivesJurka Lepičnik-Vodopivec, Adrijana Višnjić-Jevtić, Aleksandra Šindić, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: This research examined factors associated with sustainable development outcomes (O-SD) in early childhood learning settings, as perceived by preschool teachers, considering environmental, social, and economic aspects along with contextual elements (child age, eco-program affiliation, teacher experience). Data were gathered through an online survey targeting 114 Slovenian preschool teachers in 2024. The reliability of the instrument was high (α = .942), and principal component analysis confirmed its validity. Correlation and stepwise regression analyses identified the key predictors of O-SD. Education focused on economic sustainability and child age emerged as the primary predictors, accounting for approximately 55% of the variance. While social sustainability was frequently observed in practice, it did not prove to be a significant predictor. The findings highlight the importance of developmentally appropriate and age-sensitive strategies, alongside the intentional inclusion of economic considerations. Limitations include a convenience sample and reliance on self-reported data. Future research should aim to replicate these results in diverse settings and consider mixed-method approaches that incorporate children’s perspectives.
Ključne besede: quality education, early childhood education for sustainability, sustainable development outcomes, early childhood learning settings
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 211; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (365,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Vpliv gibalne (ne)aktivnosti vzgojiteljev na izvedbo gibalne dejavnosti v vrtcuPolona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Gibanje je otrokova primarna potreba, predšolsko obdobje pa temelj gibalnega razvoja. Vzgojiteljeva naloga je, da zadosti potrebi po gibanju in tako prispeva k otrokovemu zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je količina vodene gibalne/športne dejavnosti v vrtcu pogojena z vzgojiteljevo gibalno/športno aktivnostjo v prostem času, njegovo starostjo, pogoji dela ter ali je vzgojiteljeva kompetentnost na področju gibanja povezana z njegovo lastno gibalno/športno aktivnostjo. V raziskavo je bilo vključenih 65 vzgojiteljev iz celotne Slovenije. Vprašalnik je bil sestavljen iz 29 vprašanj pretežno zaprtega tipa, razvrščenih v pet sklopov. Ugotovili smo, da je čas, ki ga vzgojitelj nameni lastni gibalni/športni aktivnosti, povezan s količino in raznovrstnostjo gibalne/športne dejavnosti, ki jo izvaja z otroki. Ugotovili smo tudi, da mlajši vzgojitelji redkeje izvajajo vodeno gibalno/športno aktivnost ter da materialni pogoji ne prispevajo k večji količini in raznovrstnosti izvedenih gibalnih/športnih dejavnosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolsko obdobje, kompetence, gibalna/športna dejavnost, vzgojitelji
Objavljeno v RUP: 06.01.2026; Ogledov: 203; Prenosov: 5
Celotno besedilo (347,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. Od predsodkov do povezanosti : teorija o medskupinskem stikuNika Ferbežar, Mateja Marovič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Teorija medskupinskega stika ima za socialnopedagoško področje, ki si prizadeva za zmanjševanje marginaliziranosti različnih družbenih skupin, velik pomen, saj predpostavlja, da je mogoče predsodke med različnimi družbenimi skupinami zmanjševati preko stika med njimi, zlasti kadar so izpolnjeni določeni pogoji, kot npr. enak status med skupinami, skupni cilji in institucionalna podpora. V prispevku predstavimo rezultate tradicionalnega pregleda literature o teoriji medskupinskega stika. V kontekstu socialne pedagogike opredelimo v znanosti utemeljene strategije za krepitev pozitivnih učinkov medskupinskega stika in izpostavimo pomen obstoja priložnosti za medskupinski stik ter pogoje, ki povečujejo verjetnost za zmanjšanje predsodkov na podlagi le-tega. Predstavimo primer uporabe teorije medskupinskega stika pri oblikovanju vključujočih praks v vzgojno-izobraževalnem sistemu, pri čemer izpostavimo ključno vlogo socialnopedagoške prakse. Pregled literature kaže, da ima teorija med-skupinskega stika sicer velik potencial za razvoj socialnopedagoške teorije in prakse, ki pa v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru zahteva nadaljnjo kontekstualizacijo in empirično preverjanje.
Ključne besede: teorija o medskupinskem stiku, socialna pedagogika, predsodki, vključenost
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 198; Prenosov: 0
Celotno besedilo (353,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Pojmi praga v spreminjajočem se izobraževalnem kontekstuMarina Volk, Mojca Kukanja-Gabrijelčič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja pomen konceptov praga v izobraževalnem procesu, ki so ključni za razumevanje naprednejših idej in konceptov. Razumevanje teh konceptov učencem omogoča globlje in trajnejše povezovanje predhodnega in novega znanja. Koncepti praga se večinoma osredotočajo na kognitivni vidik učenja, pri čemer učenci v procesu usvajanja prehajajo skozi liminalno fazo negotovosti, ki predstavlja prelomnico v njihovem napredku. Analiza učnih načrtov za osnovno šolo (n = 17) ni potrdila eksplicitne prisotnosti konceptov praga. Razlogi za to so predvsem pomanjkanje enotne definicije, tradicionalni pristopi k oblikovanju učnih načrtov ter težavnost operacionalizacije teh konceptov v učnih ciljih. Razlike v uporabi konceptov praga med učnimi področji so očitne – v naravoslovnih predmetih predstavljajo konceptualne premike v mišljenju, v družboslovnih in humanističnih predmetih razvijajo analitične sposobnosti, v jezikovnih predmetih pa poudarjajo razumevanje jezikovne strukture. Za izboljšanje poučevanja konceptov praga v prispevku priporočamo: jasno opredelitev in vključitev konceptov praga v učne načrte, usposabljanje učiteljev za njihovo prepoznavanje in poučevanje ter razvoj učnih gradiv in pedagoških strategij, ki podpirajo problemsko učenje in refleksivno razmišljanje.
Ključne besede: koncepti praga, liminalno stanje, prenos znanja, kognitivno učenje, učni načrti
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 204; Prenosov: 4
Celotno besedilo (365,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Stres, delovna zavzetost in zadovoljstvo z delom osnovnošolskih učiteljevEva Gabrijelčič, Petra Dolenc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Učitelji so pri svojem delu izpostavljeni različnim stresnim okoliščinam, ki se lahko odražajo v številnih neugodnih zdravstvenih, psi-hosocialnih in delovnih izidih. Cilj raziskave je bil preveriti raven zaznanega stresa, delovne zavzetosti, zadovoljstva z delom v vzorcu slovenskih osnovnošolskih učiteljev (N = 335) ter preučiti povezanost med omenjenimi koncepti. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji zaznavajo zmerno raven stresa, razmeroma visoko delovno zavzetost ter zmerno do visoko stopnjo zadovoljstva z delom. Preverjanje razlik kaže, da izražajo učiteljice več delovne zavzetosti v primerjavi s kolegi. Prav tako ugotavljamo, da so učitelji na razredni stopnji v povprečju bolj delovno zavzeti in zadovoljni z delom kot učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji. Zaposleni z več delovnimi izku-šnjami poročajo o nižji stopnji zaznanega stresa in višji stopnji zadovoljstva z delom kot tisti z manj delovnimi izkušnjami. Nadalje rezultati regresijske analize kažejo, da nižja raven zaznanega stresa in višje izražena čustvena zavzetost napovedujeta višjo raven delovnega zadovoljstva osnovnošolskih učiteljev.
Ključne besede: učitelji, stres, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 201; Prenosov: 1
Celotno besedilo (363,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Bridging the individual and the system : preschool teachers’ agency in implementation for sustainable development in early childhood settings in south-eastern EuropeAleksandra Šindić, Adrijana Višnjić-Jevtić, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Although the importance of Education for Sustainable Development in Early Childhood (ECEfS) is widely acknowledged, its implementation varies across different national, institutional, and individual contexts. This quantitative study involved 398 ECE teachers from Bosnia and Herzegovina, Croatia, and Slovenia. The aim of the research was to identify differences in the implementation of specific dimensions of ECEfS and in the achieved sustainability outcomes among children, with respect to three levels of ECE teachers’ professional context: national, institutional, and individual. Data were collected via an online survey and analyzed using descriptive statistics, ANOVA, and t-tests. While the study was limited by reliance on self-assessment and purposive sampling, it provided valuable insights into how professional context shapes early sustainability practices and outcomes and raised questions for future research. Findings indicate the existence of differences among respondents from different countries in the level of implementation of certain aspects of early childhood education for sustainable development, as well as in children’s sustainability outcomes. Similar differences were identified between ECE teachers working in eco and non-eco kindergartens, and between those familiar and unfamiliar with the activities of the ECE Academy. The results highlight the importance of institutional context and professional development in supporting sustainability practices in early childhood education settings.
Ključne besede: early childhood education for sustainable development, eco-program, ECE Academy, Bosnia and Herzegovina, Croatia, Slovenia
Objavljeno v RUP: 22.12.2025; Ogledov: 234; Prenosov: 3
Celotno besedilo (293,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Izzivi pri prepoznavanju in podpori dvojno izjemnih učencev v izobraževalnem procesuSandra Hrenič, Mojca Kukanja-Gabrijelčič, Vanja Riccarda Kiswarday, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Dvojno izjemni učenci, ki imajo nadarjenost v kombinaciji s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, so pogosto spregledani, kar ovira zagotavljanje ustrezne podpore v izobraževalnem procesu. V prispevku analiziramo stališča in usposobljenost strokovnih delavcev za delo s to skupino učencev ter načine pridobivanja znanja na področju dvojne izjemnosti. Rezultati raziskave kažejo, da se večina respondentov zaveda pomena prepoznavanja dvojne izjemnosti, vendar le redki sistematično in dosledno vključujejo ustrezne pedagoške pristope v prakso. Znanje na tem področju se večinoma pridobiva z neformalnimi viri in izmenjavo izkušenj, saj je ponudba formalnih strokovnih izobraževanj skromna. Poudarjena je potreba po razvoju specializiranih programov usposabljanja, ki bi izboljšali prepoznavanje in učinkovito podporo tej specifični skupini učencev.
Ključne besede: dvojno izjemni učenci, nadarjenost, posebne potrebe, prepoznavanje, usposobljenost
Objavljeno v RUP: 17.12.2025; Ogledov: 231; Prenosov: 11
Celotno besedilo (379,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. |
20. |
