Iskanje po repozitoriju

Ključne besede: telesna samopodoba, mladostniki, osnovnošolci, Slovenija, vprašalniki, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik PSDQ
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1792; Prenosov: 30
Polno besedilo (0,00 KB)

Ključne besede: šolski prostori, šolske zgradbe, arhitektura
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 961; Prenosov: 16
Polno besedilo (0,00 KB)

Opis: Teorija rezilientnosti preučuje dejavnike, ki večajo učinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odraščanja povezujejo s šolanjem. Spodbujanje razvoja rezilientnosti je najučinkovitejše, ko poteka neposredno prek izkustvenega učenja. Literatura kot ključne dejavnike izpostavlja: vključujoče, varno in skrbno učno okolje, ki postavlja realno visoka pričakovanja, zagotavlja ustrezno pomoč in podporo, razvija vseživljenjske kompetence ter omogoča samostojno in aktivno participacijo. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didaktično-metodična načela, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri rezilientnost v šoli spodbujajo slovenski učitelji, čeprav s teorijo rezilientnosti niso seznanjeni. Oblikovali smo Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju in ga evalvirali na vzorcu 429 učiteljev različnih strokovnih profilov.
Ključne besede: učna uspešnost, učno okolje, rezilientnost, napredovanje, učenci, učna pomoč, učitelji, strokovna usposobljenost
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1344; Prenosov: 16
Polno besedilo (0,00 KB)

Opis: Med posameznimi disciplinami, pa tudi znotraj njih je medosebni stik opredeljen precej različno, kar velja tudi za področje visokošolskega izobraževanja. Učinkovito poučevanje je velik izziv in zahteva visoko pedagoško usposobljenost visokošolskih učiteljev. Učitelj naj bi bil, poleg obvladovanja različnih didaktičnih in pedagoških pristopov, zmožen ustvariti za učenje ugodno okolje in med drugim vzpostaviti stik s svojimi študenti. V tem kontekstu se pojavljajo številne nenatančne, slovarske in zato laične definicije, ki ne ponujajo možnosti jasne operacionalizacije ter razvoja kakovostnega merskega pripomočka. V prispevku smo predlagali novo opredelitev medosebnega stika med visokošolskimi učitelji in študenti, oblikovano na podlagi edinega obstoječega modela medosebnega stika ter na podlagi relevantnih dognanj. Medosebni stik smo opredelili kot interakcijski pojav med učiteljem in študentom oz. študenti. Poudarek je na subjektivnem doživljanju medosebnega stika, kljub temu da ga je moč oceniti tudi prek različnih besednih in nebesednih znakov. Izkušenjski vidik se izraža prek občutkov in misli oseb v interakciji. Ker je učitelj vodja procesa, nosi tudi odgovornost za vzpostavitev medosebnega stika s študenti. V novi opredelitvi smo uporabili enake strukturne komponente, kot avtorja edinega obstoječega modela medosebnega stika (Tickle-Degnen in Rosenthal, 1990), vendar smo jih priredili za visokošolsko izobraževanje in jih podrobno opisali. To so pozitivnost, vzajemna pozornost in koordinacija. Če pogledamo obstoječa pojmovanja medosebnega stika v visokošolskem prostoru z vidika omenjenega modela, vidimo, da se vsi elementi navezujejo bodisi na komponento pozitivnosti bodisi na komponento vzajemne pozornosti, medtem ko je komponenta koordinacije skoraj povsem odsotna. Po našem mnenju ravno ta loči medosebni stik od kakovostnega medosebnega odnosa - koordinacija v interakciji in koordinacija v procesu učenja. Nova opredelitev medosebnega stika predstavlja pomemben korak k poučevanju, usmerjenem na študenta, ki je že dalj časa teoretično izhodišče v šolstvu nasploh. Na koncu smo predstavili vprašanja, ki še ostajajo odprta, in začrtali smernice za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, odnos med učitelji in študenti, izkušenjski vidik
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1092; Prenosov: 10
Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje različna področja izobraževanja, ki se med seboj smiselno in celostno povezujejo. Narava je eno izmed področij, ki predstavlja otrokovo prvo spoznavanje sveta in prvo vodeno spoznavanje narave. Naravoslovne vsebine so namreč zelo primerne za raziskovanje, saj so predmeti in pojavi konkretni in za otroke bolj privlačni. Pouk naravoslovja bi tako lahko deloval kot izhodišče za vse druge vsebine, vendar poučevanje naravoslovja povzroča številne težave, predvsem s tem, kako vsebine predstaviti otrokom. To pogosto predstavlja izziv in odgovornost za vzgojitelje, saj mora biti podajanje vsebine prilagojeno otrokovi starosti, uporabljati morajo pravilno izrazoslovje, hkrati pa se morajo izogibati pretiranemu poenostavljanju in posploševanju. Plovnost je naravni pojav, s katerim se sreča vsak otrok, a ga je težko razložiti. V prispevku ocenjujemo poznavanje in razumevanje plovnosti pri izrednih študentih študijskega programa Predšolska vzgoja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se izvaja na različnih lokacijah po Sloveniji. Gre za študente, ki že poučujejo v vrtcih, in zato predpostavljamo, da so z navedeno vsebino dobro seznanjeni, saj so se z njo že srečali pri fizikalnih vsebinah med študijem. Preverili smo, na kašen način razložijo plovnost otrokom in če se njihovo znanje o plovnosti razlikuje glede na kraj izvajanja študija. Ugotovili smo, da je znanje študentov o plovnosti izredno slabo in pomanjkljivo. Poleg tega imajo študentje o plovnosti precej napačnih predstav, ki jih prenašajo na otroke. Z raziskavo potrdimo, da niti delovna doba niti kraj izobraževanja bistveno ne vplivata na njihovo razlago o plovnosti (p > 0,05).
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, naravoslovje, plovnost
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1252; Prenosov: 21
Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...