81. Učenje naravoslovja za slepe in slabovidne učenceJanja Plazar, 2015, pregledni znanstveni članek Opis: Učenje naravoslovja je pomembno tako za polnočutne kot tudi za slepe in slabovidne otroke, saj poleg pridobivanja naravoslovnega znanja razvijajo sposobnost razmišljanja in reševanja problemov na logičen in znanstven način. Dandanes pouk naravoslovja temelji na načelu konstruktivizma, pri katerem otroci nastopajo kot aktivni udeleženci v procesu učenja. Ker slepi in slabovidni otroci dojemajo svet na drugačen način kot polnočutni, si pri učenju naravoslovja pomagamo s prilagoditvijo metod ter učnih pripomočkov, ki omogočajo aktivno učenje slepih in slabovidnih učencev ter pripomorejo k trajnejšemu znanju, hkrati pa zmanjšujejo možnost nastanka morebitnih napačnih predstav.
Ključne besede: učenje naravoslovja, slepi in slabovidni učenci, izkustveno učenje, prilagoditev učnih pripomočkov, inkluzija
Objavljeno v RUP: 24.01.2018; Ogledov: 5128; Prenosov: 56
 Povezava na celotno besedilo |
82. Stres in spoprijemanje s stresom v mladostništvuPetra Dolenc, 2015, pregledni znanstveni članek Opis: Mladostniki so zaradi številnih razvojnih sprememb in zahtev na različnih področjih življenja izpostavljeni večji verjetnosti doživljanja stresa, po drugi strani pa je prav obdobje mladostništva ključnega pomena za oblikovanje učinkovitih in konstruktivnih načinov soočanja s stresnimi situacijami. V preglednem prispevku predstavljamo značilnosti doživljanja stresa pri mladostnikih ter pomen spoprijemanja s stresom v tem obdobju. Natančneje opredelimo pojem spoprijemanje, osvetlimo različne načine spoprijemalnega vedenja in povzamemo pomembne dejavnike, ki vplivajo na soočanje s težavami v mladostništvu. Nazadnje izpostavimo še pomen merjenja spoprijemanja s stresom in predstavimo pregled izsledkov s področja razlik v spoprijemanju mladostnikov po spolu in starosti.
Ključne besede: stres, spoprijemanje, mladostniki, spol, starost, merjenje
Objavljeno v RUP: 24.01.2018; Ogledov: 6752; Prenosov: 148
Povezava na celotno besedilo |
83. Razvijanje rezilientnosti študentov preko doživljanja izkušnje inkluzije na pedagoški praksiKarmen Drljić, Vanja Riccarda Kiswarday, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Teorija rezilientnosti preučuje odziv na stresne in emocionalno naporne okoliščine. Kaže se v posameznikovi zmožnosti konstruktivnega odziva na izzive iz okolja. Prve konkretne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami na pedagoški praksi lahko študentom bodočim vzgojiteljem zaradi še nezadostnih izkušenj in kompetenc predstavljajo izziv, ki je včasih lahko naporen. V kvalitativni raziskavi smo želeli ugotoviti, kako se na praksi izraža rezilientnost študentk študijskega programa Predšolske vzgoje, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, skozi opazovanje mentorjeve inkluzivnosti ter skozi prepoznavanja izzivov pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami. Analiziranih je bilo 43 poročil strnjene pedagoške prakse študentk tretjega letnika predšolske vzgoje. Rezultati so pokazali, da študentke pri vzgojiteljicah mentoricah prepoznavajo tako inkluzivna kot neinkluzivna stališča in delovanja, toda pogosteje opisujejo inkluzivnost. Nadalje smo ugotovili, da se dobra polovica študentk (55,8 %) na konkretno izkušnjo inkluzije odzove proaktivno, 44,2 % pa pasivno. Študenti, ki proaktivnega odziva še niso zmožni, potrebujejo podporo in usmerjanje, predvsem pa mehanizme, s pomočjo katerih postopoma in samostojno izgrajujejo rezilientnost, ki je v inkluzivnih vzgojno-izobraževalnih okoljih pomembna in potrebna kompetenca pedagoga.
Ključne besede: študenti, predšolska vzgoja, praktično usposabljanje, rezilientnost, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija
Objavljeno v RUP: 24.01.2018; Ogledov: 4480; Prenosov: 61
Povezava na celotno besedilo |
84. Aplikativni vidik otrokovega pripovedovanja v predšolskem obdobjuBarbara Baloh, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Vsakokrat, ko otrok pripoveduje, sporoča izkušnjo, ki jo je bodisi pridobil sam ali mu jo je posredoval kdo drug, in tako gradi lastno pripovedovalno shemo, ki služi njegovemu nadaljnjemu tvorjenju pripovednih besedil. Glede na pomen pripovedovanja v kurikulu za vrtce se zastavlja vprašanje, kako je mogoče pri otroku pripovedovanje, ki je njegova potreba, ustrezno spodbujati in glede na starostno stopnjo nadgrajevati. Pričujoči prispevek osvetljuje kurikularno problematiko o vlogi odraslega (vzgojitelja/učitelja) pri pripovedovanju ter o pripovedovanju kot kulturno pogojeni in pomembni dejavnosti za otrokovo pismenost.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, pripovedovanje, umetnostno besedilo, neumetnostno besedilo
Objavljeno v RUP: 24.01.2018; Ogledov: 4953; Prenosov: 85
Povezava na celotno besedilo |
85. Merske značilnosti slovenske oblike Vprašalnika usmerjenosti k sreči (OTH)Andreja Avsec, Tina Kavčič, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: V članku sva preverjali merske značilnosti Vprašalnika usmerjenosti k sreči OTH (Peterson, Park in Seligman, 2005), ki meri tri različne načine doseganja sreče, to je preko užitka (hedonizem), smisla (eudaimonia) in vpletenosti (zanos). Vprašalnik je bil v več korakih preveden v slovenščino (dva neodvisna strokovna prevoda, usklajevanje, prevod nazaj v angleščino, usklajevanje). 1064 udeležencev, starih od 18 do 91 let, je poleg usmerjenosti k sreči poročalo še o zadovoljstvu s svojim življenjem. Konfirmatorna faktorska analiza je pokazala mejno sprejemljivo prileganje naših podatkov predpostavljenemu trifaktorskemu modelu. Rezultati so pokazali tudi zadovoljivo notranjo skladnost vseh treh lestvic (alfa koeficienti od 0,70 do 0,83) ter ustrezno visoko povezanost med posameznimi postavkami in skupnimi rezultati na pripadajočih lestvicah. Dobljeni koeficienti interkorelacije so pokazali nizko povezanost med usmerjenostjo k užitku in usmerjenostjo k smislu ter zmerno povezanost usmerjenosti k vpletenosti z obema ostalima usmerjenostima. Moški in ženske se med seboj niso statistično pomembno razlikovali v samoocenah usmerjenosti k sreči, starost udeležencev pa je bila statistično pomembno, vendar nizko povezana z nižjo usmerjenostjo k užitku. Ob upoštevanju demografskih značilnostih udeležencev sta usmerjenosti k užitku in k vpletenosti pomembno izboljšali napoved zadovoljstva z življenjem. Rezultati tudi kažejo, da so s svojim življenjem najbolj zadovoljni tisti posamezniki, ki so se razmeroma visoko ocenili na vseh treh lestvicah usmerjenosti k sreči.
Ključne besede: vprašalniki, merske značilnosti, sreča, zadovoljstvo z življenjem, psihično blagostanje, Vprašalnik usmerjenosti k sreči (OTH)
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 5289; Prenosov: 400
Povezava na celotno besedilo |
86. The importance of recognizing roles in teams for higher-quality work in preschools and schoolsJurka Lepičnik-Vodopivec, Maja Hmelak, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: vzgojiteljice, vloge, timsko delo, sodelovanje, komunikacija, preschool teacher, roles, team work, collaboration, communication
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 5362; Prenosov: 143
Povezava na celotno besedilo |
87. |
88. |
89. |
90. |
