1. Glasbena umetnost : učni načrt z didaktičnimi priporočiliInge Breznik, Silvan Baša, Rebeka Bračič, Manca Černe, Suzana Čopi Stanišić, Sonja Đevenica, Mojca Dolinar, Ada Holcar, Barbara Kopačin, Anamarija Krvišek Zavec, Danijela Terbižan, 2025, strokovna monografija Ključne besede: glasba, glasbena vzgoja
Objavljeno v RUP: 20.04.2026; Ogledov: 45; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (2,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Hotena nevednost in vrline mišljenja : vzgoja za kritični spoznavni značajTomaž Grušovnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ena glavnih težav tradicionalnega »modela informacijskega deficita«, ki se je uveljavil v komuniciranju znanosti, je motivirano izogibanje informacijam. Del tega je tudi hotena nevednost, ki postavlja pod vprašaj tradicionalni izobraževalni model »prenosa« ali »transfera« znanja, saj nevednost velikokrat ni posledica neinformiranosti, pač pa izmikanja spoznanju. To pa pomeni, da mora skrb za razvoj kritičnega mišljenja zajemati tudi posebno vzgojo mišljenja, ki mu sprejemanje potencialno neljubih zaključkov ne bo tuje. Hipoteza, ki jo ponuja pričujoče poglavje, je, da se zato morda splača dodatno posvetiti vrlinski epistemologiji in vzgoji spoznavnega značaja s poudarkom na spoznavnem pogumu in radovednosti.
Ključne besede: hotena nevednost, vrlinska epistemologija, radovednost, spoznavni pogum, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v RUP: 16.04.2026; Ogledov: 107; Prenosov: 7
Celotno besedilo (351,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. O marginalnosti Kozjanskega na primeru občin Dobje in KozjeStanko Pelc, Matija Jenko, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: V tem prispevku obravnavamo koncept geografske marginalnosti v Sloveniji na primeru občin Dobje inKozje. Obe občini sta bili zgodovinsko del manj razvitih območij, zato smo v raziskavi ugotavljali, ali juje mogoče opredeliti kot marginalni. Raziskovalna metodologija je temeljila na analizi 16 kazalnikov, izra-čunanih iz javno objavljenih statističnih podatkov. Ti kazalniki so bili razvrščeni v štiri kategorije:prebivalstveni, gospodarski, izobrazbeni kazalniki ter kazalniki kakovosti življenja, pri čemer so bili v glav-nem uporabljeni podatki iz obdobja 2008–2024. Občino smo šteli za potencialno marginalno, če se je uvrstilav spodnji decil pri kazalnikih, kjer so ugodne visoke vrednosti, ali v zgornji decil pri kazalnikih, kjer sougodne nizke vrednosti, pri več kot polovici kazalnikov za več kot polovico letnih ali obdobnih vrednosti.Analizo smo dopolnili z intervjuji z županom občine Dobje in županjo občine Kozje. Rezultati kažejo, daniti občine Dobje niti občine Kozje ni mogoče opredeliti kot geografsko marginalno; čeprav se občasno uvrš-čata v najmanj ugoden decil pri dolo čenih kazalnikih, kot je na primer saldo selitev, medtem ko sta pridrugih, kot je izobraževanje, blizu ali celo nad državnim povprečjem. Občina Kozje je dosegla pomem-ben napredek na področju turizma, medtem ko v občini Dobje vlagajo v infrastrukturo za ohranjanje mladegaprebivalstva. Kljub prisotnosti znakov marginalizacije in izzivov, povezanih z obrobno lego, nobena odobčin ne izkazuje izrazitih in dolgotrajnih socialno-ekonomskih prikrajšanosti, značilnih za marginalnaobmočja. Za boljše razumevanje marginalizacije na ravni posameznika in skupnosti bi bilo treba izvestipodrobnejšo kvalitativno raziskavo v tistih slovenskih občinah, ki v skladu s kriteriji, ki smo jih postaviliza obravnavani občini, sodijo med marginalne.
Ključne besede: marginalizacija, obrobnost, središče-obrobje, razvojno zaostala območja, manj razvita območja, gospodarska nerazvitost
Objavljeno v RUP: 16.04.2026; Ogledov: 114; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. ICT use in early childhood education from parents’ and educators’ perspectivesNina Krmac, Petra Furlan, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: The study aimed to investigate the use of information and communication technology (ICT) by pre-school children as perceived by parents and educators. By analyzing the perceptions of both groups, we wanted to understand how frequently and in what context ICT is used in children's daily lives and in the educational process. The results showed that educators use ICT only occasionally, typically a few times a year, while parents reported a much higher average weekly use of ICT by children. Statistical analyses revealed significant differences in how parents and educators perceive the impact of ICT on children's development, particularly in the areas of knowledge, creativity, and originality, with educators rating the developmental potential of ICT higher. The most commonly used technology among preschool children was television, followed by smartphones, tablets and computers. The discussion also highlighted differences in the use of applications and emphasized the need for greater professional support in the selection and use of ICT for children's development.
Ključne besede: information and communication technology, preschool children, educators, parents, development, creativity, educational technology
Objavljeno v RUP: 08.04.2026; Ogledov: 161; Prenosov: 7
Celotno besedilo (361,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Digital teaching and copyright challenges under EU law : insights from Slovenian academic staffNina Krmac, Martina Kovačič, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: In the context of increasingly digitised education, understanding the lawful use of copyrighted material has become essential for academic staff. This study examines university teachers’ awareness of copyright law and its practical application in teaching, particularly in online and distance learning environments. A quantitative survey was conducted among higher education teachers and faculty assistants at a selected Slovenian university using a structured questionnaire. The findings indicate that, although participants generally recognise the importance of copyright law, their practical knowledge—especially in scenario-based teaching situations—varies considerably. More experienced staff reported higher levels of understanding and greater caution in the use of copyrighted material, whereas less experienced staff more frequently reported practices that may fall outside compliant use. Respondents also expressed strong interest in copyright training, yet only a small proportion reported having access to training opportunities within the institution. The study is embedded in the broader legal framework of EU copyright law, in particular Directive (EU) 2019/790, which introduced mandatory exceptions for digital and cross-border teaching. This directive was transposed into Slovenian legislation in 2022. The results underscore the importance of strengthening legal literacy and institutional support mechanisms to facilitate copyright-compliant teaching in digital learning environments.
Ključne besede: copyright awareness, higher education, teaching materials, copyright law, academic staff training, digital education
Objavljeno v RUP: 07.04.2026; Ogledov: 125; Prenosov: 5
Celotno besedilo (424,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Digitalizacija v visokem šolstvu in digitalna pismenost študentov družboslovnih smeriMaja Mezgec, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen raziskave je preučiti vpliv digitalizacije na visoko šolstvo, predvsem v smiludigitalnihkompetenc,kijihdanespotrebujevisokošolskišudentvštudij skemprocesuinpriizvajanju študijskih obveznosti. V prvem delu smo analizi rali posledice digitalnega preboja v visokem šolstvu, v drugempaidentificirati digitalnekompetence,kijihdanespotrebujevisokošolskištudent.Pritemsmo izhajali iz Evropskega kompetenčnega okvira za razvijanje in razumevanje di gitalne kompetence DigComp, ki opredeljuje pet kompetenčnih področij: in formacije, komunikacijo, ustvarjanje vsebin, varnost in reševanje problemov. Iz analize je razvidno, da so med visokošolskimi študenti najbolj v rabi kom petence, ki se navezujejo na prvo od petih kompetenčnih področij. Analiza odraža razsežnosti akademskega digitalnega okolja in poslovanja ter odpira vprašanje,kjeinkakoštudentomzagotovitirazvojustreznihdigitalnihkompe tenczauspešnodelovanjevdigitalnemvisokošolskemokolju.Vfaziintenzivne digitalizacije poslovnih modelov, tudi v visokem šolstvu, so namreč ustrezno razvite digitalne kompetence izhodišče za uspešno delovanje.
Ključne besede: digitalizacija v visokem šolstvu, digitalne kompetence, digitalna pismenost
Objavljeno v RUP: 25.03.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 9
Celotno besedilo (108,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Uporaba družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji za preprečevanje osamljenostiMaja Mezgec, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Danes živimo v starajoči se družbi, saj delež starejšega prebivalstva strmo na rašča. Starejši so izpostavljeni določenim tveganjem, kot so npr. zdravstvene težave, revščina, osamljenost, družbenaizolacija idr. Družbeneizolacija in osa mljenost imata velik vpliv na blagostanje starejših. Sodobna tehnologija in družbenaomrežjaponujajo nekatere rešitve, ki lahko pripomorejok soočanju s tovrstnimi izzivi, ob predpostavki, da se premosti razkorak med digitalno pi smenostjo starejše generacije in digitalnimi kompetencami, ki so potrebne za suverenouporabodružbenihomrežijinsorodnihaplikacij.Namenprispevkaje ponuditi pregled znanstvene literature o obravnavani temi, predvsem izsled kov raziskav, objavljenih v znanstvenih revijah, ki so vključene v mednarodne baze podatkov. Zato smo za potrebe prispevka opravili sistematični pregled literature in pri tem sledili načelom PRISMA. Izbrane prispevke smo vsebinsko analizirali in v sklepni fazi podali zaključne ugotovitve. Učinki uporabe druž benih omrežij in IKT za preprečevanje osamljenosti še niso povsem raziskani, raziskovalci pa so si enotni, da starejši potrebujejospecifičnepristopezadigi talno opismenjevanje in namenska orodja ter aplikacije, ki so prilagojena tem uporabnikominzanje prijaznejša.
Ključne besede: blagostanje starejših, družbena izolacija, družbena omrežja, preprečevanje osamljenosti, digitalna pismenost
Objavljeno v RUP: 25.03.2026; Ogledov: 171; Prenosov: 4
Celotno besedilo (117,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Social robots disruptive artificial intelligence educational technology : pre-service teachers’ perceptions in China, Russia and SloveniaAndreja Istenič, Liliya Latypova, Violeta Rosanda, Žiga Turk, Roza Alexeyevna Valeeva, Xuesong Zhai, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Artificial intelligence transforms human learning and education. Social robots in the elementary classroom enter the human sphere in the critical period of child’s development. Social robotic educational technology, designed for long-term emotional connections and relationships, raises questions in the pedagogic relations and interaction. Research on teacher perceptions and readiness is deficient. This paper reports analyses of aspects of child-social robot interaction are of concern to pre-service teachers from China, Russia and Slovenia. Findings indicate that at the heart of participating pre-service teachers in China, Russia and Slovania concerns are authenticity and humanness. Our findings show their concerns are mainly rooted in the belief that the robot shouldnot acquire the ability to perform authentic interactions nor should undertake a teaching roles. There is a widespread agreement among participants from three cultural contexts that teachers remain essential in educational contexts. In contrast, concerns related to social Interaction indicate notable group differences. The article highlights the teacher’s responsible planning and use of artificial intelligence educational technology.
Ključne besede: pre-service teachers, artificial intelligence, social robot, humanoid robot, anthropomorphic robot, educational technology, concerns scale, China, Russia, Slovenia
Objavljeno v RUP: 16.03.2026; Ogledov: 290; Prenosov: 6
Celotno besedilo (453,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pregled političnega spodbujanja trajnostnega razvoja v Evropski uniji s pomočjo vseživljenjskega izobraževanjaDejan Hozjan, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je iskanje odgovora na vprašanje, kakšno vlogo ima vseživljenjsko izobraževanje pri spodbujanju trajnostnega razvoja v Evropski uniji. Trajnostni razvoj predstavlja pomemben koncept razvoja Evropske unije od 70. let prejšnjega stoletja dalje. Kljub temu da so v ospredju trajnostnega razvoja okoljevarstvena vprašanja in ohranjanje narave za sedanje ter prihodnje generacije, pa je okoljevarstvo tesno povezano z gospodarskim in s socialnim razvojem Evropske unije (in sveta). Tako gospodarski razvoj ne sme biti prvenstveno namenjen povečevanju kapitala, ampak mora temeljiti na ohranjanju blaginje in enakosti za vse ter ohranjanju okolja in naravnih virov. Ob tem pa se postavlja vprašanje, na kakšen način lahko vseživljenjsko izobraževanje pripomore k ozaveščanju prebivalcev Evropske unije o trajnostnem razvoju. Že od Lizbonske strategije je jasno, da se snovalci politike Evropske unije jasno zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja, ki predstavlja platformo za prenos strateških dokumentov s področja trajnostnega razvoja v neposredno realnost.
Ključne besede: Evropska unija, trajnostni razvoj, vseživljenjsko izobraževanje, okoljevarstvo, gospodarski razvoj
Objavljeno v RUP: 09.03.2026; Ogledov: 229; Prenosov: 11
Celotno besedilo (97,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Narcissism in postmodern society and schools : the influence of neoliberal values on the behavioral patterns of children and adolescentsBeno Arnejčič, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Abstract This article examines narcissism as a cultural and educational problem in late-modern societies, arguing that neoliberal values— competition, performativity, and market-like evaluations shape children’s and adolescents’ self-understanding and behavior. Drawing on cultural and psychosocial perspectives (Lasch, Fromm, Twenge and Campbell, Verhaeghe, and Vesna V. Godina), the paper conceptualizes narcissism less as an individual pathology and more as a socially produced pattern of relating to oneself and others. Schools are approached as microcosms where broader cultural imperatives become daily practices through grading, comparison, and status competition, which may intensify external validation seeking and reduce empathic engagement. Two divergent student responses are highlighted: grandiose self-presentation, often linked to aggression under ego threat, and egoistic withdrawal, characterized by self-suppression and fear of standing out. The article concludes by outlining educational strategies that strengthen community, dialogue, and social-emotional learning as protective factors against narcissistic dynamics.
Ključne besede: narcissism, neoliberalism, school culture, dark triad, echoism, social-emotional learning
Objavljeno v RUP: 05.03.2026; Ogledov: 262; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
