91. |
92. Interactions between person's cognition, food and biological processes over multidisciplinary interventionMaša Černelič Bizjak, Mojca Stubelj, Zala Jenko Pražnikar, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of the present study was to explore interactions between food, cognition and biological processes in relation to health. Therefore, we assessenergy intake, total fat, protein and carbohydrate intake and negative cognition about body image and inflammation biomarkers over 6-month multidisciplinary intervention. The participants were evaluated at baseline and after the 6-month of intervention. 33 overweight and 33 obese adults completed a 6-month intervention trial to evaluate the effects of an individual dietary programme based on individual's resting metabolic rate on anthropometry, metabolic profile, and inflammation. Pearson's correlations were performed to investigate the possible associations between reductions in obesity, inflammation, dietary intakes with decrease in body dissatisfaction. Furthermore, hierarchical multiple regression analyses revealed that relative changes in obesity indicators accounted for 23% of the variation in reduction of inflammation biomarker C- reactive protein, changes in composition of diet 13% of variation and changes in negative cognition explained an additional 8% of the variation in inflammation level of CRP. Together the independent variables accounted for 44% of the variance in inflammation level of CRP. The important findings of the present study were that reduction in carbohydrate intake and increase in protein intake in diet, with more positive cognition about body image,significantly predicted a reduction in level of inflammation biomarker, measured with CRP. Changes in energy intake and total fat intake and physical activity did not predicted reduction of inflammation. Ključne besede: cognition, inflammation, CRP, intervention, image, obesity Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 5622; Prenosov: 123
Povezava na celotno besedilo |
93. |
94. |
95. |
96. |
97. |
98. Asertivnost in zdravstvoMaša Černelič Bizjak, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava konstrukt asertivnosti. Predstavljene so definicije in koncepcije asertivnosti, njene komponente ter merjenje asertivnosti. Povzeti so tudi rezultati raziskav, ki ugotavljajo povezanost z različnimi psihološkimi konstrukti. Posebej je obravnavan pomen asertivnosti z vidika pacienta in z vidika medicinske sestre. Študije v glavnem poudarjajo in potrjujejo potrebo medicinskih sester po učenju asertivnih veščin, saj le-te delujejo kot zaščita pred emocionalno izčrpanostjo, stresom in izgorelostjo, ki je pogosto omenjena posledica dela na delovnem mestu medicinske sestre. Ključne besede: assertiveness, active patients, nurses, aggressiveness, submissiveness, asertivnost, aktivni pacienti, medicinske sestre, agresivnost, submisivnost Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 9114; Prenosov: 145
Povezava na celotno besedilo |
99. |
100. Menedžment za zdrav življenjski slog zaposlenihMelita Peršolja, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezanost med promocijo zdravja inpodpornostjo delovnega okolja zdravemu življenjskemu slogu v treh skupinah delovnih organizacij. Metode: 30 anketiranih menedžerjev je bilo v letu 2007 razporejenih v eksperimentalno in kontrolno skupino glede na aktivnost v programu promocije zdravja na delovnem mestu. Drugo kontrolno skupino so sestavljale organizacije Slovenske fundacije za poslovno odličnost. Podatki sobili statistično analizirani s testom ANOVA in t-testom, hi-kvadrat in korelacijo po Pearsonu. Statistična značilnost je bila določena pri 5% ali nižjem tveganju. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo največjo skrb delovne organizacije za zdravje zaposlenih v skupini organizacij Slovenske fundacije za poslovno odličnost, kjer je zadovoljevanje potreb zaposlenih odlično in statistično boljše v primerjavi z eksperimentalno in kontrolno skupino. Statistično značilne razlike so bile ugotovljene v ponudbi zdravih živil, kolesarnic in prostora za rolerje ter programov promocije zdravja na delovnem mestu. Skupina organizacij Slovenske fundacije za poslovno odličnost je realizirala največji delež ukrepov ter načrtuje največ aktivnosti v skrbi za zdravje zaposlenih, istočasno pa izraža najmanj zanimanja za profesionalno vodene programe promocije zdravja. Na področju odgovornosti za zdravje največjo odgovornost za lastno zdravje po prepričanju menedžerjev vseh treh skupin nosi zaposleni sam. V razpoložljivosti virov za zdravje zaposlenih se je v primerjavi s kontrolno skupino bolje izkazala eksperimentalna skupina, najbolje izmed treh pa skupina organizacij Slovenske fundacije za poslovno odličnost. Zaključek: Aktivnosti delovne organizacije v podpori zdravja zaposlenih verjetno niso posledica programa promocije zdravja, kakor je bilo predpostavljeno, temveč rezultat organizacijske kulture in odnosa menedžerjev do zdravja zaposlenih. Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 5003; Prenosov: 65
Povezava na celotno besedilo |