21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. Priprava moških na rojstvo otroka in očetovstvoNika Žigon, Mirko Prosen, 2013, strokovni članek Opis: Uvod: Postati oče je najbrž edinstven in eden izmed najlepših trenutkov v življenju vsakega moškega. Pogosto so očetova čustva in doživljanja v pričakovanju novorojenca v senci bodoče matere. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo očetov z informacijami in podporo, ki jih prejmejo v šoli za bodoče starše in ob porodu, ter njihovo doživljanje in sprejemanje očetovstva. Metode: Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, sestavljenega iz 43 trditev. Na podlagi neslučajnostnega, namenskega vzorčenja po sistemu snežne kepe je bilo v raziskavo vključenih 46 moških. Kriterij, ki ni dovoljeval vključitve, je bil čas od zadnjega poroda, ki ni smel presegati obdobja dveh let. Raziskava je potekala maja in junija 2012. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se večina anketiranih očetov strinja, da v šoli za bodoče starše dobijo dovolj informacij o porodu (55 %) in o njihovi vlogi med porodom (44 %). Njihovo prisostvovanje porodu je v 92 % temeljilo na lastni želji. Ob porodu je 46 % anketiranih izrazilo zadovoljstvo s podporo zdravstvenega osebja. Kljub celotni psihični in fizični pripravi je po mnenju 52,9 % anketirancev s približevanjem predvidenega datuma poroda strah naraščal. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da šola za bodoče starše moškim poda ustrezne informacije o porodnem procesu, prisostvovanje porodu pa po večini izhaja iz lastne želje. Zdravstveno osebje je, po mnenju anketiranih, nudilo zadovoljivo oporo, vendar je bil kljub temu strah pri večini moških prisoten. Vpogledi v odgovore anketiranih moških so pomembni za vse tiste zdravstvene delavce, ki spodbujajo k aktivnemu vključevanju partnerja v času nosečnosti in poroda. Ključne besede: zdravstvena nega, šola za bodoče starše, oče, čustveno doživljanje Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 5831; Prenosov: 90
Povezava na celotno besedilo |
29. Effect of ionizing radiation on human skeletal muscle precursor cellsMihaela Jurdana, Maja Čemažar, Katarina Pegan, Tomaž Marš, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Background. Long term effects of different doses of ionizing radiation on human skeletal muscle myoblast proliferation, cytokine signalling and stress response capacity were studied in primary cell cultures.Materials and methods. Human skeletal muscle myoblasts obtained from muscle biopsies were cultured and irradiated with a Darpac 2000 X-ray unit at doses of 4, 6 and 8 Gy. Acute effects of radiation were studied by interleukin - 6 (IL-6) release and stress response detected by the heat shock protein (HSP) level, while long term effects were followed by proliferation capacity and cell death.Results. Compared with non-irradiated control and cells treated with inhibitor of cell proliferation Ara C, myoblast proliferation decreased 72 h post-irradiation, this effect was more pronounced with increasing doses. Post-irradiation myoblast survival determined by measurement of released LDH enzyme activity revealed increased activity after exposure to irradiation. The acute response of myoblasts to lower doses of irradiation (4 and 6 Gy) was decreased secretion of constitutive IL-6. Higher doses of irradiation triggered a stress response in myoblasts, determined by increased levels of stress markers (HSPs 27 and 70).Conclusions. Our results show that myoblasts are sensitive to irradiation in terms of their proliferation capacity and capacity to secret IL-6. Since myoblast proliferation and differentiation are a key stage in muscle regeneration, this effect of irradiation needs to be taken in account, particularly in certain clinical conditions. Ključne besede: myoblasts, irradiation, proliferation, interleukin 6, muscle regeneration, apoptosis Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4863; Prenosov: 153
Povezava na celotno besedilo |
30. Zdravstvena pismenost : stanje koncepta in nadaljnji razvoj z vključevanjem zdravstvene negeKatarina Babnik, Tamara Štemberger Kolnik, Anita Bratuž, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Uvod: Koncept zdravstvene pismenosti v zadnjem desetletju doživlja intenziven razvoj. Namen prispevka je predstaviti pregled razvoja koncepta zdravstvene pismenosti, inštrumentov za merjenje, modelov, ki pojasnjujejo determinante, in posledice zdravstvene pismenosti ter vlogo zdravstvene nege v nadaljnjem razvoju koncepta. Metode: Pregled literature je bil izveden z deskriptivno metodo. Iskanje del je potekalo v obdobju od januarja 2012 do avgusta 2012 s pomočjo baz podatkov: PubMed, Medline, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature), Health Source: Nursing/Academic Edition, Academic Search Complete, COBIB.SI in z brskalnikom Google. Za iskanje literature smo uporabili naslednje pojme: i) health AND literacy, ii) health AND literacy AND assessment, iii) health AND literacy AND definitions, iv) health AND literacy AND models, v) health AND literacy AND nursing, pri čemer je v bazi COBIB.SI iskanje potekalo tudi z ustreznimi slovenskimi izrazi. Izpis zadetkov je bil v znanstvenih bazah omejen z zahtevami: znanstvene revije, recenzirani članki in celotno besedilo. V prvem koraku je bilo tako dobljeno 11.579 del. V drugem koraku smo z dodatnimi kriteriji iskanja del, povezanimi s cilji kvalitativnega pregleda, pridobili 100 znanstvenih del, ki opisujejo in razlagajo koncept zdravstvene pismenosti. Rezultati: Zdravstvena pismenost se je skozi čas razvijala v smeri od pretežno medicinskega koncepta k javnozdravstvenemu in zdravstvenovzgojnemu konceptu. Številni merski pripomočki in teoretični modeli še ne dajo zadovoljivih odgovorov na vprašanje, kako zdravstvena pismenost posameznika vpliva na sistemske in splošne družbene vidike, kot so zdravstvu namenjeni stroški, kakovost zdravstvenih storitev in splošni zdravstveni izidi. Diskusija in zaključek: Zdravstvenovzgojno delo mora temeljiti na oceni zdravstvene pismenosti posameznikov in skupin. Tudi v Sloveniji je potrebno razviti presejalni inštrument, s pomočjo katerega bo mogoče identificirati rizične skupine in načrtovati intervencijske zdravstvenovzgojne programe za povečanje zdravstvene pismenosti. Ključne besede: zdravstvena pismenost, presejalni instrumenti, modeli, zdravstvena nega Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 8482; Prenosov: 132
Povezava na celotno besedilo |