31. Analiza potreb po uporabi simulacij v procesu vseživljenjskega učenja medicinskih sesterBoštjan Žvanut, Sandi Jurgec, Igor Karnjuš, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Simulacije se kot aktivna metoda učenja in poučevanja uporabljajo tako v formalnem kot neformalnem usposabljanju strokovnjakov na področju zdravstva, vendar je njihov potencial v Sloveniji premalo izkoriščen. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere simulacije zanimajo vodilne medicinske sestre, ki odločajo o usposabljanjih medicinskih sester. Metode: V anketi, ki je potekala od 30. 11. do 24. 12. 2010, so sodelovale vodilne medicinske sestre primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti ter socialnovarstvenih zavodov. Končni vzorec je zajemal 78 anketirancev. Anketiranci so med 146 simulacijami, razdeljenimi v enajst sklopov, izbrali tiste, ki bi jih glede na njihovo naravo dela potrebovali in bi jih bilo smiselno vključevati v programe vseživljenjskega učenja. Za analizo podatkov je bila uporabljena univariatna analiza in test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati kažejo izjemno veliko zanimanje za simulacije stanj, ki zahtevajo nujno obravnavo pacienta, še zlasti za simulacijo Uporaba zunanjega avtomatskega defibrilatorja v primeru srčnega zastoja (62,8 %). Prav tako rezultati kažejo na nekoliko višje, statistično značilno zanimanje za simulacije s strani primarne (I) in terciarne (III) ravni zdravstvene dejavnosti: Akutna alergična reakcija (I: 69 %, III: 67 %, p = 0,036), Supraventrikularna tahikardija (I: 73 %, III: 56 %, p = 0,02) in Ventrikularna fibrilacija in ventrikularna tahikardija (timska obravnava) (I: 73 %, III: 50 %, p = 0,014). Diskusija in zaključek: Glede na izkazano zanimanje za simulacije je smiselno razmisliti o načinih, kako bi se ta pristop bolje vključil v dodiplomsko izobraževanje in kontinuirano profesionalno izobraževanje na področju zdravstvene nege. Ugotovljene razlike v zanimanju za simulacije je smiselno upoštevati pri načrtovanju prihodnjih usposabljanj medicinskih sester. Ključne besede: simulacije, vseživljenjsko učenje, zdravstvo, zdravstvena nega Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3178; Prenosov: 29
Povezava na polno besedilo |
32. Razlike v asertivnem vedenju med študentkami zdravstvene nege in študentkami drugih fakultet : primerjalna študijaSabina Ličen, Nadja Plazar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Zdravstvena nega je dolgo veljala za tipično ženski poklic, kjer so medicinskim sestram pripisovali stereotipno žensko, to je pomočniško vlogo, in je zato asertivno vedenje med medicinskimi sestrami dolgo veljalo za manj izrazito kot v drugih po izobrazbi primerljivih poklicih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so študentke zdravstvene nege enako asertivne kot študentke drugih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici in ali se s starostjo asertivnost študentk zvišuje. Metode: Uporabili smo deskriptivno in neeksperimentalno metodo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili The Rathus Assertiveness Schedule (vprašalnik samoocene asertivnosti). Anketiranje je potekalo na namenskem vzorcu. Spletni vprašalnik je bil preko URL-naslova poslan na skupne elektronske naslove študentom nekaterih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. Izpolnjen vprašalnik je vrnilo 218 študentk. Raziskava je potekala v maju in juniju leta 2010. Podatke smo obdelali na podlagi deskriptivne statistike in enosmerne analize variance (ANOVA). Rezultati: Ugotovili smo, da študentke Fakultete za vede o zdravju ne izkazujejo statistično značilno nižje asertivnosti v primerjavi s študentkami drugih fakultet, zajetih v raziskavo (F = 0,37, p = 0,83). Ugotovili smo tudi, da starejše študentke v primerjavi z mlajšimi študentkami ne izkazujejo statistično značilno višje asertivnosti (F = 1,52, p = 0,22). Diskusija in zaključek: Poznavanje asertivnega vedenja je pri študentih zdravstvene nege pomembno, saj predstavlja pomemben temelj in bistveno prvino medosebnega odnosa. Učenje novega načina odzivanja in novih načinov vedenja v profesionalnih situacijah ni preprosto in je dolgotrajen proces. Morali bi razmisliti o spodbujanju asertivnega vedenja med študenti zdravstvene nege, morda tudi z vpeljavo treningov asertivnosti v učni program ter dodatnim usposabljanjem učiteljev zdravstvene nege v tej smeri. Ključne besede: zdravstvena nega, asertivnost, študenti Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3036; Prenosov: 14
Povezava na polno besedilo |
33. |
34. Pomen vodene razprave v simulacijah visoke stopnje posnemanja resničnostiIgor Karnjuš, Miljenko Križmarić, Damjan Zazula, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Vodena razprava (angl. debriefing) je najpomembnejši del učenja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, v kateri mentor pozove učeče se, da kritično ocenijo znanje in spretnosti, ki so jih pokazali med izvedbo scenarija. Kljub številnim raziskavam, ki proučujejo izobraževanje s simulacijami, je področje vodene razprave še razmeroma slabo opredeljeno. V prispevku so o sodobni literaturi povzete bistvene značilnosti vodene razprave, njene faze, tehnike in metode. Poudarjena je vloga mentorja, saj je učinkovitost vodene razrave v veliki meri odvisna ravno od njegove usposobljenosti. Podane so smernice, s katerimi mentor lahko oceni lastno uspešnost pri vodenju razprave. Prav tako je izpostavljen pomen pri kontinuiranem izobraževanju v kliničnem okolju, saj vodena razprava omogoča oceno uspešnosti izvedbe klinične obravnave in možnosti postavljanja novih strategij s ciljem doseči večjo usposobljenost zdravstvenega tima. Čeprav je vodena razprava temelj izobraževanja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, je tudi pomemben način učenja v kliničnem okolju. Mnogi vidiki vodene razprave so še vedno slabo raziskani, zato bo temu segmentu v prihodnosti potrebno nameniti večjo pozornost. Ključne besede: vodena razprava, simulacije visoke stopnje posnemanja resničnosti, simulatorji bolnika, metode učenja, mentorji Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 2683; Prenosov: 15
Povezava na polno besedilo |
35. Management skozi čas : ponovno odkritje managementa v 21. stoletjuMirko Prosen, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljene značilnosti štirih teorij managementa 20. stoletja, in sicer znanstveni management, administrativni management, model birokratske organizacije in behavioristična teorija. Vsaka izmed njih odgovarja na zastavljeno vprašanje: "Kaj je management?", v zgodovinskem kontekstu svojega nastanka in na način, ki izkazuje avtorjevo predhodno znanje in izkušnje. Univerzalnega odgovora na zastavljeno vprašanje ni, kar ponovno dokazuje, da je management kompleksni pojem, sestavljen iz različnih elementov, ki so povezani z organizacijo in njenim okoljem. V tem kontekstu klasično in behavioristično gibanje odgovarjata na vprašanje s koncepti tistega, kar je management že bil in kar ni več. Ključne besede: management, behavioristično gibanje, delovne organizacije, medosebni odnosi Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 3475; Prenosov: 69
Povezava na polno besedilo |
36. Razvoj kompetenc v zdravstveni negi in prehranskem svetovanju - dietetikiVesna Čuk, Tamara Štemberger Kolnik, Sabina Ličen, Mojca Stubelj, Tamara Poklar Vatovec, Boštjan Žvanut, Patrik Pucer, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: kompetence, dietetika, prehransko svetovanje, zdravstvena nega Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3669; Prenosov: 116
Povezava na polno besedilo |
37. Determination of MICING : a new assay for assessing minimal inhibitory concentration for invasive growthJure Zupan, Zorica Tomičić, Peter Raspor, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Our work was focused on a new assay for characterising clinically important yeast. This assay was developed due to the need for new diagnostic methods for recognising potentially virulent strains of increasingly important non-albicans yeast pathogens, such as Saccharomyces cerevisiae and Candida glabrata. With the great diversity among strains for virulence and virulence factors, identification to the species level is not sufficient; therefore, testing for specific virulent traits remains the best option. We show here that the proposed assay uncovers the relationships between the three most important yeast virulence traits in a single test: the ability of a strain to invade solid medium, while resisting the presence of an antimycotic and high temperature (37 °C). We combined the quantitative agar invasion assay with classical antimycotic susceptibility testing into a single assay. Similarly to the minimal inhibitory concentration (MIC) value, we defined the MICING (minimal inhibitory concentration of antimycotic for invasive growth) as the concentration of an antimycotic above which the yeast invasive growth is significantly repressed. In this study, we tested three of the most common antimycotics: fluconazole, itraconazole and amphotericin B. The response of yeast strains invasion was characteristic of each antimycotic, indicating their mechanisms of action. In addition to MICING, the assay provides quantitative information about the superficial and invasive growth, and also about the relative invasion, which helps in identifying clinically important yeast, such as azole-resistant and/or invasive strains of S. cerevisiae and C. glabrata. Ključne besede: yeast strains invasion, antimycotic Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 2306; Prenosov: 127
Povezava na polno besedilo |
38. Human beta-defensin-3 producing cells in septic implant looseningJaakko Levón, Ahmed Al-Samadi, Zygmunt Mackiewicz, Andrej Cör, Rihard Trebše, Eero Waris, Yrjö T. Konttinen, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Abstract Human ß-defensin-3 (hBD-3) has been found in synovial fluid and later in periprosthetic tissues in septic joint implant loosening. The aim of the present study was to identify its cellular sources. Tissue samples from 12 patients were analyzed. A fully automatic Leica BOND MAX staining robot was used. Affinity-purified rabbit anti-human hBD-3 IgG was applied in a two-layer horse radish peroxidase/anti-rabbit-labeled polymer method. Double immunofluorescence of hBD3 together with CD68, CD31, heat shock protein 47 (HSP47) and mast cell tryptase (MCT) staining was done. Human BD-3 was found in monocyte/macrophage-like cells, vascular endothelial cells and fibroblasts-like cells, but was weakly expressed in foreign body giant cells and negative in neutrophils. Human BD-3 was found in CD68 and CD31 immunoreactive cells, whereas HSP47 and MCT positive cells were hBD-3 negative. Immunostaining of hBD-3 was strong in some tissue areas but weak or absent in others. Monocyte/macrophages and endothelial cells were established in this study as the major cellular sources of hBD-3 in septic loosening, but fibroblasts and foreign body giant cells can also contribute to its production. The heterogeneous topological staining of hBD-3 suggests local regulation, possibly by bacterial products, damage-associated molecular patterns and cytokines. The results explain the increased synovial fluid/tissue concentrations of hBD-3 in septic loosening. Ključne besede: beta-defensin 3, septic loosening, arthroplasty Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 2425; Prenosov: 312
Povezava na polno besedilo |
39. Breaking down taboos concerning sexuality among the elderlyDoroteja Rebec, Igor Karnjuš, Sabina Ličen, Katarina Babnik, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: tabuji, spolnost, seksualnost, starejši, zdravstveni delavci, domovi starejših, sexuality, elderly, nursing homes, attitudes, nursing care professions Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3681; Prenosov: 361
Povezava na polno besedilo |
40. Dejavniki poklicnega odločanja v zdravstveni negi in v prehranskem svetovanju - dietetikiKatarina Babnik, Mojca Stubelj, Sabina Ličen, Tamara Poklar Vatovec, Patrik Pucer, Tamara Štemberger Kolnik, Boštjan Žvanut, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: kariera, poklicno odločanje, dietetika, prehransko svetovanje, zdravstvena nega Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3956; Prenosov: 99
Povezava na polno besedilo |