1. Vključenost v predšolsko izobraževanje: Dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za razvoj posameznika in družbe ter vseživljenjsko učenjeTina Štemberger, Sonja Čotar Konrad, Karmen Drljić, Sonja Rutar, Blaž Simčič, complete scientific database of research data Abstract: Vpliv vključenosti otrok v predšolsko vzgojo na razvoj otrok in družbe je še vedno premalo raziskano področje. Dosedanje raziskave kažejo, da kakovostni predšolski programi pozitivno vplivajo na razvoj vseh otrok, posebej tistih iz socialno in ekonomsko manj spodbudnih okolij. Učinki se kažejo na področjih jezikovnega razvoja, socialne integracije, osebnostnega razvoja, zdravja, zaposljivosti ter vseživljenjskega učenja. V Sloveniji je dostopnost predšolske vzgoje visoka, vendar vsi otroci niso vključeni vanjo, zato je pomembno raziskati dejavnike, ki vplivajo na odločitve staršev glede vključitve otrok v vrtec.
Osrednji namen projekta je preučiti spodbudne in zaviralne dejavnike, ki prispevajo k odločitvi staršev za vključitev oziroma nevključitev otrok v predšolsko izobraževanje. Projekt bo razdeljen na dva vsebinska sklopa.
Prvi sklop bo namenjen identifikaciji dejavnikov, ki vplivajo na odločanje staršev o vključitvi otrok v vrtec. Preučevali bomo vpliv socialno-ekonomskega položaja družine, izobrazbe staršev, bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja. Posebno pozornost bomo namenili tudi temu, kako starši doživljajo vrtec kot institucijo, vključno s komunikacijo med strokovnimi delavci in starši, organizacijo dela, programom ter vrtčevskim okoljem.
Drugi sklop bo usmerjen v ugotavljanje razlik v razvoju otrok glede na njihovo vključenost v predšolsko izobraževanje. Raziskovali bomo socio-emocionalne spretnosti in predopismenjevalne veščine otrok ob vstopu v šolo. Pri tem bomo analizirali vpliv dolžine vključenosti v predšolsko vzgojo, starosti ob vključitvi, spola in starosti otroka, socialno-ekonomskega statusa družine, stopnje izobrazbe staršev, vrste bivalnega okolja ter kulturno-jezikovnega ozadja.
Projekt bo temeljil na empirični neeksperimentalni raziskavi, ki bo združevala kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. V raziskavo bodo vključeni prvošolci in njihovi starši. Podatke bomo zbirali z vprašalniki o spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikih vključevanja v predšolsko izobraževanje, intervjuji s starši, vprašalniki o socialnem vedenju otrok ter preizkusi predopismenjevalnih veščin. Kvalitativne podatke bomo analizirali z vsebinsko analizo, kvantitativne pa z različnimi statističnimi metodami, vključno z analizami razlik, povezanosti, regresijskimi modeli in večfaktorskimi analizami.
Glavni cilji projekta so: (1) ugotoviti ključne spodbujevalne in zaviralne dejavnike za vključitev otrok v predšolsko izobraževanje, (2) preučiti razvitost socio-emocionalnih spretnosti otrok ob vstopu v šolo ter dejavnike, ki nanjo vplivajo, in (3) analizirati značilnosti predopismenjevalnih spretnosti otrok ter povezavo teh spretnosti z vključenostjo v predšolsko vzgojo.
Rezultati projekta bodo prispevali k boljšemu razumevanju pomena predšolskega izobraževanja in dejavnikov, ki vplivajo na dostop do njega. Pridobljene ugotovitve bodo pomembne za razvoj pedagoške, psihološke in sociološke znanosti ter za oblikovanje politik, ki spodbujajo enake možnosti otrok, kakovostno zgodnje izobraževanje in uspešno vseživljenjsko učenje.
Keywords: predšolsko izobraževanje, enake možnosti, socio-emocionalni razvoj, predopismenjevalne spretnosti
Published in RUP: 29.06.2026; Views: 157; Downloads: 0
This document has more files! More... |
2. Vloga generativne umetne inteligence pri razvoju spretnosti samoregulacije učenja : the case of Slovenia’s DC pensionsAlja Polanec, Sonja Čotar Konrad, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku naslavljamo vlogo generativne umetne inteligence (Gen-UI) pri učenju in poučevanju, s katero lahko podpremo individualizirano in diferencirano učenje in vklju čimo analizo napredka pri učenju ter prilagajamo učne strategije posamezniku. Osrednji proces učenja, ki ga z Gen-UI lahko podpremo, je samoregulacija učenja (SRU). V pri spevku obravnavamo najpogosteje navedena modela SRU, ki poudarjata medsebojno povezanost in cikličnost faz načrtovanja, izvedbe in samorefleksije učenja, pri čemer v vsaki fazi nakažemo, kako lahko vključevanje Gen-UI podpre vsako izmed njih. Nada lje izpostavljamo, kako lahko orodja Gen-UI vključujemo v različne komponente SRU: na kognitivni ravni s spodbujanjem strategij ponavljanja, elaboracije in organizacije z omogočanjem sinteze znanja, iskanja analogij ter oblikovanja konceptualnih povezav; na metakognitivni ravni podpira načrtovanje (npr. določanje SMART ciljev), spremljanje razumevanja in refleksirano vrednotenje; na motivacijsko-čustveni ravni prispeva k večji samoučinkovitosti, notranji motivaciji ter zmanjševanju testne anksioznosti. V prispev ku izpostavljamo tudi nove modele vključevanja Gen-UI v učenje in poučevanje, kot sta HHAIR (Hybrid Human-AI Regulation) in ISAR (Inversion, Substitution, Augmentation, Redefinition), ki poudarjata postopno prenosljivost samoregulacijskih spretnosti z UI na učenca ter redefinicijo učnih procesov kot najvišje ravni podpore učenju in poučevanju z vključevanjem Gen-UI. Kljub številnim prednostim rabe Gen-UI opozarjamo tudi na tve ganja, kot so čezmerno zanašanje na tehnologijo, zmanjšanje kritičnega mišljenja, meta kognitivna pasivnost, kognitivna lenoba in pristranost. Zato je učinkovitost rabe Gen-UI za spodbujanje SRU odvisna od smiselne, ozaveščene in reflektirane uporabe, ki lahko podpre poglobljeno in odgovorno samoregulacijo učenja.
Keywords: generativna umetna inteligenca v izobraževanju, samoregulacija učenja, kritično mišljenje, model HHRI, model ISAR
Published in RUP: 22.04.2026; Views: 482; Downloads: 13
 Full text (1,24 MB)
This document has more files! More... |
3. |
4. Raziskovalni trendi na področju generativne umetne inteligence v izobraževanju v obdobju med 2014 in 2024Karmen Drljić, Sonja Čotar Konrad, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V zadnjem desetletju se izobraževanje vse bolj prepleta z digitalnimi tehnologijami, zlasti umetno inteligenco, kar prinaša nove priložnosti in izzive. Generativna umetna inteligenca (GUI), kot je ChatGPT, omogoča personalizacijo učenja in avtomatizacijo raziskovalnih nalog. Kljub njenim prednostim se v povezavi z njeno rabo v izobraževanju pojavljajo tudi pomembna etična in varnostna tveganja, kot so dezinformacije in vprašanja avtorskih pravic. Različne raziskave v mednarodnem prostoru se osredotočajo na vključevanje GUI v pedagoške in didaktične prakse, kar kaže na rastoč interes za to področje v akademskem svetu. Pričujoča raziskava se osredotoča na bibliometrično analizo znanstvenih objav o GUI v izobraževanju med letoma 2014 in 2024. Z zbiranjem podatkov iz baze Scopus je bilo identificiranih 704 relevantnih člankov. Anali za, izvedena s programsko opremo VOSviewer, raziskuje raziskovalne trende, geografsko razporeditev in vplivne avtorje na tem področju ter obravnava pedagoške vidike uporabe GUI v izobraževanju. Analiza geografske prisotnosti raziskav o GUI v izobraževanju je pokazala, da so vodilne države ZDA, Avstralija in Kitajska. Ugotovljeni so bili štirje grozdi držav glede na njihovo povezanost. Med vodilnimi avtorji sta najbolj citirana N. Pervin in A. Yusuf. Analiza ključnih pojmov je razkrila 231 relevantnih pojmov, pri čemer so se najpogosteje pojavljali izrazi, kot so »učitelj«, »gpt« in »slika«. Glavna raziskovalna področja vključujejo pedagoške, tehnične, pravno-etične in organizacijske vidike GUI v povezavi s STEM, z jezikovnim učenjem in s spodbujanjem ustvarjalnosti. Prispevek poudarja širino raziskav, vizualizira raziskovalna omrežja ter izpostavlja potrebe po dopolnitvi analize z drugimi bazami, kot je Web of Science.
Keywords: generativna umetna inteligenca, izobraževanje, bibliometrija, raziskovanje
Published in RUP: 23.12.2025; Views: 1064; Downloads: 8
Full text (1,41 MB) |
5. Analiza mednarodnih nacionalnih smernic za uporabo umetne inteligence v učenju in poučevanju na douniverzitetni ravniSonja Čotar Konrad, Maja Lebeničnik, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku analiziramo mednarodne nacionalne smernice rabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju držav Hrvaške, Španije, dveh zveznih dežel Nemčije, Norveške, Kanade in Združenih države Amerike. V prispevku smo se osredotočili na dve raziskovalni vprašanji, in sicer vlogo in pomen GEN-UI pri poučevanju učiteljev ter pomen GEN-UI pri učenju učencev. Na osnovi izvedene tematske analize smernic ugotavljamo, da nacionalni dokumenti izkazujejo ambivalenten odnos do vključevanja GEN-UI v izobraževanje. Slednja orodja na eni strani prinašajo velik potencial za izboljšano učinkovitost in kakovost poučevanja, po drugi strani pa opozarjajo na tveganja in izzive te tehnologije. Ključni predlogi analiziranih nacionalnih dokumentov se nanašajo na razmislek glede prenove obstoječih učnih načrtov z vidika vključevanja GEN-UI in doseganja višjih taksonomskih ravni znanja ter izpostavljajo potrebo po vseživljenjskem učenju učiteljev, predvsem na področju spretnosti rabe orodij UI, etičnih, pravnih in tehnično-tehnoloških vidikov UI v izobraževanju. Prispevek s pregledom ob stoječih evropskih in drugih smernic poudarja potencial za oblikovanje izhodišč nacionalnih usmeritev rabe GEN-UI v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji.
Keywords: mednarodne smernice GEN-UI v izobraževanju, osnovna šola, srednja šola, evropski prostor, učenci, učitelji
Published in RUP: 23.12.2025; Views: 666; Downloads: 3
Full text (211,77 KB) |
6. Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence : mednarodne smernice in raziskave2025, scientific monograph Keywords: umetna inteligenca v izobraževanju, personalizacija učenja, avtomatizacija učnih nalog, pedagoške prakse, akademska integriteta, etika, didaktična ustreznost, učitelji in UI, visokošolsko izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, čustveno in socialno učenje, GEN-UI tutorji, vrednotenje orodij, prihodnost učenja
Published in RUP: 23.12.2025; Views: 773; Downloads: 10
Full text (8,78 MB)
This document has more files! More... |
7. Sistematični pregled učinkovitosti modelov socialnega in čustvenega učenja v predšolskem izobraževanjuDoroteja Perše, Sonja Čotar Konrad, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Keywords: socialno in čustveno učenje, CASEL, sistematičen pregled literature, Tools of the Mnd, HighScope, PATHS, predšolsko obdobje
Published in RUP: 20.11.2025; Views: 645; Downloads: 19
Full text (137,86 KB)
This document has more files! More... |
8. |
9. |
10. |
