1. Kodifikacija etike v vzgoji in izobraževanju v SlovenijiKarolina Babič, Tomaž Grušovnik, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Avtorja v prispevku raziskujeta pojavnost in način kodifikacije etike v slovenskem izobraževalnem prostoru. Metodološki pristop temelji na kvalitativni analizi besedil, v okviru katere je bilo analiziranih 84 notranjih aktov, kodeksov etike in nekaterih normativnih predpisov na področju izobraževanja. Raziskava je pokazala, da poleg redkih kodeksov etike, eksplicitno poimenovanih s tem imenom, obstajajo tudi drugačni načini kodificiranja etike v šolskih dokumentih ter da je kodifikacija etike v izobraževanju večinoma oblikovana na način seznamov vrednot, katerih aplikacija je nadalje predpisana s seznamom podrobnejših navodil za ravnanje. Iz kodeksov etike, ki imajo pretežno takšno predpisovalno (preskriptivno) funkcijo, izhajajo določene težave, hkrati pa je takšna predpisovalna oblika kodeksov etike v nasprotju s konceptom avtonomije učitelja in izobraževalne stroke. Prispevek podaja tudi priporočila v smeri bolj procesnega pristopa, kjer je kot akter kodeksov etike prepoznan avtonomni subjekt in kot njegova ključna moč veščina kritičnega etiškega presojanja, kodeks etike pa ne nastopa kot seznam navodil za ravnanje, temveč prej kot vadnica za etiško delo. Ključne besede: kodeks etike, kodifikacija etike, etika v izobraževanju, avtonomija, etiško presojanje Objavljeno v RUP: 09.07.2026; Ogledov: 99; Prenosov: 3
Celotno besedilo (444,52 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Moralna vzgoja kot vzgoja za avtonomijo v etiškem odločanju : magistrsko deloNika Pahor, 2026, magistrsko delo Ključne besede: moralna vzgoja, moralno presojanje, etično odločanje, moralna avtonomija, demokratična družba, moralne vrednote, kritično mišljenje, medsebojno spoštovanje Objavljeno v RUP: 03.06.2026; Ogledov: 248; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,59 MB) |
3. |
4. Hotena nevednost in vrline mišljenja : vzgoja za kritični spoznavni značajTomaž Grušovnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ena glavnih težav tradicionalnega »modela informacijskega deficita«, ki se je uveljavil v komuniciranju znanosti, je motivirano izogibanje informacijam. Del tega je tudi hotena nevednost, ki postavlja pod vprašaj tradicionalni izobraževalni model »prenosa« ali »transfera« znanja, saj nevednost velikokrat ni posledica neinformiranosti, pač pa izmikanja spoznanju. To pa pomeni, da mora skrb za razvoj kritičnega mišljenja zajemati tudi posebno vzgojo mišljenja, ki mu sprejemanje potencialno neljubih zaključkov ne bo tuje. Hipoteza, ki jo ponuja pričujoče poglavje, je, da se zato morda splača dodatno posvetiti vrlinski epistemologiji in vzgoji spoznavnega značaja s poudarkom na spoznavnem pogumu in radovednosti. Ključne besede: hotena nevednost, vrlinska epistemologija, radovednost, spoznavni pogum, vzgoja in izobraževanje Objavljeno v RUP: 16.04.2026; Ogledov: 510; Prenosov: 11
Celotno besedilo (351,69 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. |
8. Knowledge avoidance – consistency, taxonomy, and etiologyTomaž Grušovnik, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Often, our reluctance to accept new ideas is the obstacle to advancing knowledge. This reluctance also plays an important role in unethical behavior. Yet, despite being widely recognized as a major factor in moral misconduct across the ethical spectrum, knowledge avoidance is plagued by a lack of clarity about the precise nature and characteristics of the epistemic phenomena it encompasses. First, these phenomena appear to be contradictory, since avoidance usually requires knowledge of what is to be avoided, and thus avoidance of knowledge seems impossible. Second, knowledge avoidance seems to be an umbrella term that encompasses a variety of different doxastic states. And third, the reasons and motivations for knowledge avoidance seem to encompass biological factors as well as ontological and psychological aspects. Drawing on both traditional and contemporary philosophical literature, the present paper aims to shed light on all these faces of knowledge avoidance by exploring problems related to its consistency, taxonomy, and etiology. The essay concludes with an examination of the moral dimensions of these phenomena. It explores the problem of responsibility and culpability, and even the potential benefits of knowledge avoidance. Ključne besede: knowledge avoidance, willful ignorance, denialism, biased belief formation, culpability Objavljeno v RUP: 16.06.2025; Ogledov: 1254; Prenosov: 21
Celotno besedilo (615,51 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |