1. |
2. Primerjalna analiza trajnostnega razvoja vinskega turizma v Sloveniji in Bosni in Hercegovini s poudarkom na vinskih prireditvah in festivalih : Raziskovalni podatki iz ankete med vinarji iz Slovenije in Bosne in HercegovineSimon Kerma, Aleš Gačnik, Miha Lesjak, Tijana Banjanin, Radomir Bodiroga, Dajana Vukojević Ateljević, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Raziskovalni podatki so bili pridobljeni v okviru znanstvenoraziskovalnega dela na bilateralnem projektu ARRS (ARIS) z naslovom »Primerjalna analiza trajnostnega razvoja vinskega turizma v Sloveniji in Bosni in Hercegovini s poudarkom na vinskih prireditvah in festivalih«, ki je potekal med letoma 2021 in 2023 (šifra projekta: BI-BA/21-23-004). Pridobljeni podatki so rezultat spletne anketne raziskave, ki je bila izvedena med vinarji (vinskimi kletmi) iz Slovenije in Bosne in Hercegovine, in sicer v obdobju od marca do julija leta 2023. Spletna povezava na anketni vprašalnik, ki je bil pripravljen tako v slovenskem kot v bosanskem jeziku (v aplikaciji 1ka), je bila poslana 280 vinarjem v Sloveniji in 70 v Bosni in Hercegovini. Pridobljenih je bilo 114 ustrezno izpolnjenih anket (86 iz Slovenije in 28 iz Bosne in Hercegovine). Pridobljeni raziskovalni podatki se - poleg osnovnih demografskih informacij - nanašajo na pridelavo grozdja in vina, promocijo in prodajo vina in drugih izdelkov, značilnosti obiska in ponudbo turističnih storitev (vinski turizem) ter značilnosti obiskovanja vinskih prireditev anketiranih vinarjev oz. vinskih kleti (v primeru, da se teh prireditev udeležujejo).
Ključne besede: trajnostni razvoj, vinski turizem, vinske prireditve, vinske kleti, Slovenija, Bosna in Hercegovina, anketna raziskava
Objavljeno v RUP: 17.07.2026; Ogledov: 346; Prenosov: 11
 Datoteka (149,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Kozjanski park v luči naraščajočih turističnih dejavnosti : analiza obiska in razvojnih možnosti zavarovanega območjaBarbara Ploštajner, Simon Kerma, Miha Koderman, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Na zavarovanem območju Kozjanskega parka se prepletajo trije varstveni statusi: park ima zaradi biotske in pokrajinske pestrosti status širšega zavarovanega območja (regijski park), zaradi ohranjene narave, kulturne dediščine in tradicionalnega sobivanja ljudi z naravo je bil prepoznan tudi kot eno od štirih UNESCO-vih biosfernih območij v Sloveniji, večji del parka pa je obenem varovan še v okviru omrežja Natura 2000. Zavarovano območje Kozjanskega parka hkrati predstavlja tudi enega od osrednjih turističnih ciljev za domače in tuje obiskovalce na območju Posotelja in vzhodne Slovenije, kar se posledično odraža v številnih pozitivnih in negativnih učinkih. Na podlagi izvedene anketne raziskave med obiskovalci Kozjanskega parka, ki so prihajali iz Slovenije, so avtorji prispevka skušali odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je obravnavano zavarovano območje že prepoznano kot pomembna turistična destinacija, ali varstveni statusi prispevajo k večji prepoznavnosti parka, kakšna je percepcija parka med obiskovalci, kateri ključni elementi (naravne vrednote, kulturna dediščina in turistične storitve) obiskovalce najbolj pritegnejo in kakšne so možnosti oziroma neizkoriščeni potenciali, ki jih obiskovalci zaznavajo na območju parka. Anketna raziskava, ki je vključevala skupno 109 v celoti izpolnjenih anketnih vprašalnikov, je bila pripravljena v sodelovanju z upravo Javnega zavoda Kozjanski park in prinaša pomembna informativna spoznanja o posameznikovih izkušnjah pri obisku parka in možnih turističnih potencialih, ki se kažejo v tem zavarovanem območju.
Ključne besede: Kozjanski regijski park, turizem, zavarovano območje, varstvo okolja
Objavljeno v RUP: 26.03.2026; Ogledov: 657; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Farm tourism in Slovenia - perspectives and development challengesSimon Kerma, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Farm tourism in Slovenia represents an important complement to the agricultural sector, enabling farmers to more easily market their own produce and products, provide partial or full employment for household members, and generate additional income. It also promotes more efficient use of available farm resources, contributes to the vitality of agricultural holdings and rural communities, helps preserve the cultural landscape and rural settlement, and adds value to agricultural products and services. All of this is crucial for the sustainable development of rural areas. Moreover, it fosters closer intersectoral cooperation and strengthens trust and relationships between farms and consumers. Farm tourism establishments also serve as custodians of Slovenia’s culinary heritage and culture. This paper presents the selected results of an extensive and rather complex study conducted from early 2021 to early 2023. Its purpose was to identify the main characteristics of tourist farms, analysing their offerings and determining their needs in relation to integration into broader tourism programmes and services. We conducted the survey among the holders of supplementary activities or their immediate family members; in many cases, several family members participated in the discussion, particularly when responding to open-ended questions and providing final comments. Direct, onsite surveying proved to be an invaluable source of information, enriched by personal interaction and on-location observation of the tourist farms. We also conducted a survey among visitors to tourist farms in Slovenia, which provided us with some important insights into expectations and motivations in relation to what tourist farms have to offer.
Ključne besede: farm tourism, rural areas, sustainable development, Slovenia
Objavljeno v RUP: 05.02.2026; Ogledov: 827; Prenosov: 20
Celotno besedilo (348,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. Možnosti nadaljnjega razvoja vinskega in gastronomskega turizma na kmetijah : zaključno poročiloSimon Kerma, Aleš Gačnik, Igor Jurinčič, Emil Juvan, Štefan Bojnec, Dunja Bandelj, Alenka Baruca Arbeiter, Matjaž Hladnik, Barbara Lampič, Dejan Cigale, Irma Potočnik Slavič, Martina Robačer, Franc Bavec, Martina Bavec, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: agrarna geografija, podeželje, turistična geografija, vinski turizem, gastronomski turizem, turizem na kmetijah, razvoj turizma, Slovenija
Objavljeno v RUP: 20.12.2023; Ogledov: 4653; Prenosov: 85
Celotno besedilo (14,46 MB) |
10. Vpliv Covid-19 na vinski turizem : primer vinske kleti Rothschädl na južnoštajerski vinski cestiKaja Hostnik, 2023, diplomsko delo Ključne besede: turizem, vinska cesta, covid-19, Avstrija, vinski turizem, tourism, wine road, covid-19, Austria, wine tourism
Objavljeno v RUP: 21.06.2023; Ogledov: 4173; Prenosov: 73
Celotno besedilo (3,56 MB) |
