1. Interpretacija staroselske dediščine v kanadskem literarnem nacionalizmuMarcello Potocco, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku želim analizirati izbrane primere kanadskega pesniškega prilagajanja in prisvojitve staroselske kulturne ter mitološke dediščine, pri čemer bo zanimanje za staroselce obravnavano kot del literarnega nacionalizma, ki je bil značilen za znaten del kanadske literature v 60. oz. 70. letih 20. stoletja. Literarni nacionalizem je bistveno sooblikoval odnos do staroselcev, in sicer tako na ravni ustvarjanja kot na ravni interpretacije pesniških besedil. V ospredju bo pesništvo Ala Purdyja v primerjavi z njegovim sodobnikom Johnom Newlovom, delo obeh pa bom kontekstualiziral z metaliterarnim delovanjem Margaret Atwood. Margaret Atwood je z esejističnim delovanjem intenzivno krojila podobo kanadskega literarnega nacionalizma. Skozi branje posamičnih pesmi obeh avtorjev ter njunega predhodnika E. J. Pratta in njihovo kontekstualizacijo se bo pokazalo, da so pesniki v omenjenem obdobju odnos do kulturne dediščine staroselcev upovedovali pod vplivom ideologije, ki je želela dokončno definirati specifični imaginarij kanadske literature, ali pa je bila njihova literarna tvornost uporabljena – zlorabljena – za ta namen. Vendar velja tudi obratno: nekatere kasnejše obtožbe o literarni apropriaciji staroselskih mitologij so pogosto ciljale na besedila, ki takšna niso bila in omogočajo dvoumnejše, večpomensko branje.
Ključne besede: kanadski nacionalizem, kanadska književnost, staroselci, John Newlove, Al Purdy, kritiška recepcija
Objavljeno v RUP: 21.07.2026; Ogledov: 172; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (694,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Metafora-realnost v poeziji Jureta Jakoba : magistrsko deloValentina Škrlj Fatur, 2025, magistrsko delo Ključne besede: Jure Jakob, slovenski pesniki, slovenska poezija po letu 2000, vizualnost, metafora-realnost, izotopija, romantično pojmovanje narave, slovenska književnost, literarne študije, magistrske naloge
Objavljeno v RUP: 25.09.2025; Ogledov: 1083; Prenosov: 58
Celotno besedilo (675,91 KB) |
3. Slovenska dela Stanka Vraza in njihov pomen za razvoj slovenske književnosti : zaključno deloManca Špolar, 2025, diplomsko delo Ključne besede: Stanko Vraz, slovenska poezija, slovenska književnost, ilirizem, jezik, slog, narodna zavest, slovenščina, zaključna dela
Objavljeno v RUP: 25.09.2025; Ogledov: 890; Prenosov: 10
Celotno besedilo (506,13 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature : zbornik povzetkov2018, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Simpozij Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature se bo ukvarjala z obravnavo razmerja med literaturo (ter umetnostjo nasploh) in njenim družbenim kontekstom, namerava torej odpreti vprašanje njune medsebojne interakcije. Na eni strani se bo odpiralo vprašanje, kako književnost in umetnost sodelujeta pri opomenjanju družbene sfere, na drugi strani pa, kako družbeni akterji uporabljajo (in zlorabljajo) književne prakse za ustvarjanje specifičnih pomenov - in specifičnih ideoloških narativ -, ki jih želijo reproducirati v nekem družbenem kontekstu. Simpozij se bo osredinil na konkretne primere literarnega in družbenega opomenjanja, tako splošnejše (npr. primeri nacionalne ideologije) kot specifičnejše - v center pozornosti simpozij namreč želi postaviti obdobje po drugi svetovni vojni in delovanje diskurzivnih formacij na obeh straneh povojne blokovske delitve, tj. vzhodne komunistične in socialistične ter zahodne kapitalistične, in ju primerjati, tudi s stališča prikritega ali odkritega ideološkega delovanja v enem ali v drugem.
Ključne besede: literarna veda, umetnost, ideologija, družbeni sistemi, literarna sociologija, literarna zgodovina, primerjalne študije, povzetki, zborniki
Objavljeno v RUP: 06.11.2021; Ogledov: 3373; Prenosov: 16
Celotno besedilo (488,21 KB) |
8. |
9. Ideology in the 20th century : studies of literary and social discourses and practices2019, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija obravnava razmerja med literaturo in njenim družbenim kontekstom, zlasti vprašanje ideološke determiniranosti literarnih del. Na eni strani se odpira vprašanje, kako književnost in umetnost sodelujeta pri opomenjanju družbene sfere, na drugi strani pa, kako družbeni akterji uporabljajo (in zlorabljajo) književne prakse za ustvarjanje specifičnih pomenov - in specifičnih ideoloških narativ -, ki jih želijo reproducirati v družbenem kontekstu. Najkasneje od raziskav t.i. althusserjancev (zlasti P. Machereyja in E. Balibarja) ter teorij diskurza (najpoprej seveda pri M. Foucaultu) naprej je jasno, da književnosti ne smemo razumeti kot od družbene prakse avtonomne prakse, marveč ravno nasprotno kot del diskurzivnih formacij, v katerih centri moči proizvajajo in reproducirajo pomene, tudi če prikrito in uporabljajoč ideologijo avtonomnosti. Monografija se večinoma osredinja na konkretne primere literarnega in družbenega opomenjanja, tako splošnejše (npr. primeri nacionalne ideologije) kot specifičnejše (obdobje po drugi svetovni vojni in delovanje diskurzivnih formacij predvsem vzhodne komunistične in socialistične družbe).
Objavljeno v RUP: 02.11.2021; Ogledov: 2457; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,72 MB) |
10. Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah : znanstvena monografija2018, znanstvena monografija Opis: Oris družbenih in političnih procesov po drugi svetovni vojni. Poglavja monografije se posebej osredotočajo na konvergence med družbo in literaturo ter zajemajo področja slovanskih literatur in kultur, pa tudi vprašanje migracij v povezavi z ekonomskimi in zlasti političnimi migracijami.
Ključne besede: književnost, družba, kultura, slovanski jeziki, slovanske dežele, 1945/..., literarna veda
Objavljeno v RUP: 21.07.2021; Ogledov: 4697; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,25 MB) |
