Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbrani vidiki duševnega zdravja športnikov : doktorska disertacija
Uroš Perko, 2021, doktorska disertacija

Ključne besede: vrhunski šport, vrhunski šport, duševno zdravje, motnje hranjenja, zloraba alkohola
Objavljeno v RUP: 31.05.2021; Ogledov: 5392; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

2.
Življenjski slog vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev kot element subjektivnih teorij
Jera Gregorc, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Damir Karpljuk, Matej Tušak, Maja Meško, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Življenjski slog vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev kot element subjektivnih teorij
Ključne besede: življenjski slog, vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, predšolski otroci, vrtec, vprašalnik, t-test, ANOVA
Objavljeno v RUP: 02.04.2017; Ogledov: 4170; Prenosov: 90
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
Vpliv popolne gibalne neaktivnosti na psihično zdravje in počutje zdravih mladih preiskovancev
Petra Dolenc, Matej Tušak, Tjaša Dimec Časar, Rado Pišot, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Ugotavljali smo vpliv dolgotrajne gibalne nedejavnosti na stopnjo anksioznosti, uravnavanje in nadzor čustev ter na sposobnost koncentracije preiskovancev. Metode: Najpogostejša metoda za spremljanje učinkov popolne gibalne nedejavnosti na človekov organizem je simuliranje breztežnostnega stanja t. i. bed rest (BR) model, ki predpostavlja daljše obdobje ležanja v vodoravnem položaju. V študijo smo vključili 10 zdravih moških med 20. in 25. letom, ki so 35 dni mirovali v strogem vodoravnem položaju, ki je zrcalilo popolno gibalno nedejavnost. Preiskovanci so izpolnili Lestvico za merjenje anksioznosti, Lestvico regulacije in kontrole emocij ter Test koncentracije indosežka teden dni pred začetkom eksperimenta in ob njegovem zaključku. Rezultati: Po daljšem obdobju gibalne imobiliziranosti ni prišlo do pomembnih sprememb v stopnji anksioznosti, uravnavanju in nadzoru čustev ter koncentraciji preiskovancev, izraženi v količini dosežka, medtem ko se je koncentracija, izražena v kakovosti dosežka, po eksperimentu celo izboljšala (p=0,020). Zaključek: Rezultati raziskave ne kažejo škodljivih učinkov daljše gibalne imobiliziranosti na psihološki status izbrane skupine preiskovancev. Vprispevku poskušamo navesti morebitne razloge za dobljene izsledke in jih primerjati z rezultati drugih podobnih študij. Izsledki imajo uporabno vrednost na zdravstvenem in športnem področju.
Ključne besede: gibalna aktivnost, popolna gibalna neaktivnost, psihično zdravje
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3321; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Psihološki učinki skrajne gibalne neaktivnosti v pogojih simulirane breztežnosti
Petra Dolenc, Matej Tušak, Tjaša Dimec Časar, Rado Pišot, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Najpogostejša metoda za spremljanje učinkov popolne gibalne neaktivnosti na človekov organizem je simuliranje breztežnostnega stanja oziroma bed rest (BR) model, ki predpostavlja daljše obdobje ležanja v vodoravnem položaju. V raziskavi smo ugotavljali spremembe v razpoloženju, psihološkem blagostanju, spoprijemalnih strategijah in telesni samopodobi med 35-dnevnim mirovanjem v strogem vodoravnem položaju pri desetih mladih zdravih moških. Psihološke vprašalnike so izpolnjevali pred začetkom eksperimenta in ob koncu le-tega. Emocionalna stanja, zadovoljstvo z življenjem in telesna samopodoba se niso statistično pomembno spremenili po BR obdobju, rezultati na lestvici CRI pa kažejo na trend porasta uporabe na emocije usmerjenega spoprijemanja in upada na problem usmerjenega soočanja s težavami. Splošno počutje udeležencev, izraženo z rezultatom na lestvici GHQ, se je po eksperimentu v primerjavi s predeksperimentalnim obdobjem poslabšalo. Izraženost teh simptomov pa je bila tudi po obdobju gibalne imobiliziranosti relativno nizka in ni predstavljala grožnje za psihično zdravje udeležencev. Naši rezultati kažejo na to, da so ugodne bivanjske razmere in možnost socialne interakcije v času popolne telesne neaktivnosti nekakšno varovalo pred poslabšanjem psihičnega statusa oziroma ublažijo negativne učinke, ki jih povzroča daljša gibalna imobiliziranost. Dobljeni izsledki imajo aplikativno vrednost na področju zdravstvene preventive in rehabilitacije.
Ključne besede: gibalna neaktivnost, psihično stanje, simulirana breztežnost, bed rest raziskave
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4782; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici