1. Ilegalne migracije na območju občine Ilirska Bistrica skozi zgodovino s poudarkom na obdobju od leta 2010 do 2025 : zaključno deloSara Počkaj, 2026, undergraduate thesis Keywords: migracije, ilegalne migracije, občina Ilirska Bistrica, Slovenija, državna meja, zahodnobalkanska migracijska pot, geografija, zgodovina, zaključna dela
Published in RUP: 17.09.2026; Views: 319; Downloads: 11
 Full text (1,17 MB) |
2. Globalizacija, imperializem in kriza evropskega sveta : gradivo za predavanja pri predmetu Zgodovina 19. stoletjaMiha Zobec, 2026, other educational material Abstract: Druga polovica 19. stoletja velja za obdobje pospešenega povezovanja sveta. Železnice, parniki in telegraf so skrajšali razdalje, svetovna trgovina pa je vse tesneje povezovala gospodarstva različnih celin. Toda globalizacija ni vodila v zmanjševanje razlik. Industrializirane države so povečevale svojo gospodarsko moč, medtem ko so se številna druga območja v svetovno gospodarstvo vključevala predvsem kot dobavitelji hrane, surovin in delovne sile. Proti koncu stoletja se je gospodarsko povezovanje vse bolj prepletalo z imperializmom. Po krizi leta 1873 je vera v svobodno trgovino oslabela, države so uvajale protekcionistične ukrepe, industrijske sile pa iskale nova tržišča in vire surovin. Evropska kolonialna ekspanzija je dosegla vrhunec, v imperialno tekmovanje pa so se vključile tudi ZDA in Japonska. Kolonialno širjenje so spremljale predstave o evropskem civilizacijskem poslanstvu in rasne teorije, ki so upravičevale politično podrejanje, gospodarsko izkoriščanje in nasilje. Obdobje pred letom 1914 se pogosto označuje kot belle époque, čas gospodarske rasti, tehnološkega napredka in relativnega miru v Evropi. Toda za navidezno stabilnostjo so se kopičile socialne in politične napetosti. Na Kitajskem, v Rusiji, Osmanskem cesarstvu in Mehiki so krize prerasle v revolucije, odnose med velesilami pa so zaostrovali imperialna rivalstva, nacionalizem, oboroževanje in nasprotujoča si zavezništva. Prva svetovna vojna je razkrila osrednje protislovje obdobja: svet je postal tesneje povezan, vendar obenem globlje razdeljen zaradi neenakosti, imperialne dominacije in političnih rivalstev.
Keywords: globalizacija, imperializem, kriza Evrope, 19. stoletje
Published in RUP: 04.09.2026; Views: 463; Downloads: 6
Full text (285,02 KB) |
3. Revolucije, nacionalizem in moderna država : gradivo za predavanja pri predmetu Zgodovina 19. stoletjaMiha Zobec, 2026, other educational material Abstract: Tematski sklop obravnava temeljne politične preobrazbe dolgega 19. stoletja, od atlantskih revolucij do nastopa množične politike ob njegovem koncu. Ameriška in francoska revolucija sta zamajali temelje starega reda ter v ospredje postavili ideje državljanstva, političnih pravic in ljudske suverenosti. Revolucionarne ideje so se z Napoleonovimi osvajanji in osamosvojitvenimi gibanji razširile daleč preko svojih izvornih središč ter prispevale k nastanku moderne države. Po letu 1815 so evropske monarhije skušale ponovno vzpostaviti politično stabilnost, vendar liberalnih in nacionalnih idej ni bilo mogoče zatreti. Revolucionarni valovi prve polovice stoletja so dosegli vrhunec leta 1848. Čeprav so bile revolucije večinoma poražene, so pospešile odpravljanje fevdalnih odnosov, širjenje ustavnosti in preoblikovanje političnega prostora. Nacionalizem, sprva povezan predvsem z liberalnimi intelektualnimi elitami, je v drugi polovici stoletja vse tesneje prepletal svoje cilje z državno močjo. Združitvi Italije in Nemčije sta bistveno spremenili politični zemljevid Evrope in razmerje sil med državami. Obenem se je krepila moderna država z vse obsežnejšo upravo in večjo sposobnostjo poseganja v življenje prebivalstva. Širjenje volilne pravice je proti koncu stoletja omogočilo vstop množic v politično življenje in razvoj modernih političnih strank. Demokratizacijo pa so spremljale tudi nove oblike izključujočega nacionalizma, populizma, rasizma in antisemitizma. Sklop tako prikazuje 19. stoletje kot obdobje oblikovanja politične modernosti, zaznamovane z napetostjo med emancipacijo, nacionalno državo in vse večjo močjo državnih institucij.
Keywords: revolucije, nacionalizem, moderna država, 19. stoletje
Published in RUP: 04.09.2026; Views: 473; Downloads: 8
Full text (450,19 KB) |
4. Industrija, kapitalizem, družba : gradivo za predavanja pri predmetu Zgodovina 19. stoletjaMiha Zobec, 2026, other educational material Abstract: Industrializacija je bila eden ključnih procesov preoblikovanja družbe v 19. stoletju, vendar ni potekala enakomerno niti sočasno. Iz Velike Britanije se je postopoma širila v druge dele zahodnega sveta, medtem ko je večina prebivalstva še dolgo živela od kmetijstva. Industrializacija je bila del širšega razvoja kapitalistične tržne družbe, ki je spreminjala proizvodnjo, lastninske odnose in kmetijstvo ter posamezne dele sveta vse tesneje vključevala v svetovno gospodarstvo. Gospodarske spremembe so preoblikovale tudi družbeno strukturo. Vzpon industrijskega kapitalizma je okrepil meščanstvo, katerega kulturo so zaznamovali lastnina, izobrazba, individualni dosežki, delovna disciplina in vera v napredek. Hkrati je naraščalo število ljudi, odvisnih od mezdnega dela. Negotove zaposlitve, nizke mezde in slabe življenjske razmere so izostrile socialno vprašanje ter spodbudile razvoj socialističnih in anarhističnih idej, sindikatov in delavskih političnih strank. Proti koncu stoletja je zlasti socialdemokracija postajala pomembna množična politična sila. Industrializacija je spreminjala tudi vsakdanje življenje. Urbanizacija, širjenje izobraževanja, množične proizvodnje in potrošnje ter novih oblik prostega časa so ustvarjali moderno urbano družbo. Industrijska družba zato ni nastajala samo v tovarnah, temveč je preoblikovala delo, družino, razredne odnose, mesta, kulturo in politiko. Njena osrednja značilnost je bilo protislovje med izjemnim gospodarskim in tehnološkim napredkom ter novimi oblikami socialne neenakosti in konfliktov.
Keywords: industrija, kapitalizem, družba, 19. stoletje
Published in RUP: 04.09.2026; Views: 533; Downloads: 14
Full text (325,83 KB) |
5. |
6. |
7. A dynasty of mayors and a member of parliament : godfatherhood as a measure of social prestige in a peasant community (Tomaj, seventeenth-nineteenth century)Aleksander Panjek, Miha Zobec, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Keywords: Slovenia, history, rural areas, families, elite, political power, 17th-19th cent., godfatherhood
Published in RUP: 06.01.2026; Views: 843; Downloads: 2
Full text (274,39 KB) |
