1. Povezovanje trajnostnega razvoja in digitalizacije : primer izobraževanja dvopredmetnih učiteljev BI-KE-GONika Drnovšek, Francka Lovšin Kozina, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Sodobnost je učitelje vseh ravni izobraževanja postavila pred izziv sodobnega, z digitalizacijo podprtega poučevanja in vključevanja vsebin trajnostnega razvoja v poučevanje. Z raziskavo smo želeli pridobiti mnenje v projekt vključenih študentov gospodinjstva o pomenu povezovanja trajnostnega razvoja z vsebinami temeljnega predmeta in digitalizacijo. Rezultati kažejo, da vsebinsko in didaktično preoblikovanje ter nadgradnja predmeta Didaktika gospodinjstva II v smislu spodbujanja raziskovanja in povezovanja vsebin predmeta Gospodinjstvo s trajnostnim razvojem omogoča tako usvajanje dejstev o pomenu trajnostnega razvoja kot tudi uvid v povezanost vsebin trajnostnega razvoja z vsebinami predmeta gospodinjstvo. Posledično pa kaže tudi na preseganje negativnih stališč, da so vsebine trajnostnega razvoja prezahtevne za poučevanje na osnovnošolski ravni. Digitalna tehnologija je bila prepoznana kot dobro orodje za ustvarjalno pripravo didaktičnih gradiv in popestritev učne ure, so pa študentke poudarile pomen premišljenega vključevanja digitalne tehnologije v učni proces. Izpostavile so tudi potrebo po institucionalni podpori pri umeščanju vsebin trajnostnega razvoja in digitalizacije v poučevanje.
Keywords: didaktika, digitalna tehnologija, gospodinjsko izobraževanje, študenti, trajnostni razvoj
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 49; Downloads: 3
 Full text (112,14 KB)
This document has more files! More... |
2. Samostojno spletno preverjanje znanja kot didaktično orodje za razvoj in refleksijo digitalnih zmožnosti bodočih učiteljev nemščineAndreja Retelj, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Dobro razvite digitalne kompetence sestavljajo pomemben del profesionalnih kompetenc sodobnih učiteljev tujih jezikov, saj jim omogočajo, da v svoj pouk učinkovito vključujejo digitalna orodja, s tem pa prispevajo k izboljšanju učnega procesa. Hkrati pa razvite digitalne kompetence učiteljem omogočajo tudi dostop do lastnega nadaljnjega strokovnega izobraževanja. V prispevku predstavljamo vpeljavo samostojnega spletnega preverjanja znanja kot pedagoškega orodja pri predmetu Didaktika nemščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z oblikovanjem nalog za samopreverjanje znanja smo želeli študentom omogočiti sprotno preverjanje razumevanja didaktičnih konceptov ter hkrati sistematično razvijati in reflektirati njihove digitalne kompetence. S pomočjo interaktivnih nalog, oblikovanih z orodjem H5P, ter sodelovalnih aktivnosti v spletni učilnici (kot so forumi, wikiji, klepetalnice in kolaborativno pisanje) smo želeli spodbuditi sprotno samoevalvacijo poznavanja temeljnih vsebin, razviti občutek za kakovost digitalnih virov, krepiti formativno vrednotenje znanja ter razvijati reflektivno zmožnost študentov. Z uporabo evropskega okvira DigCompEdu, ki nam je omogočil strukturirano opazovanje razvoja ključnih zmožnosti, prikazujemo, kako študenti s pomočjo aktivnega vključevanja v spletno samopreverjanje razvijajo svoje digitalne zmožnosti. V prispevku pokažemo, da digitalno podprto samopreverjanje ne prispeva zgolj k preverjanju usvojenih vsebin, temveč tudi k razvoju digitalne in reflektivne zmožnosti, ki sta ključnega pomena za načrtovanje pouka tujih jezikov.
Keywords: digitalne kompetence, DigCompEdu, didaktika nemščine, samopreverjanje, visokošolski pouk, bodoči učitelji
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 121; Downloads: 3
Full text (1,01 MB)
This document has more files! More... |
3. Prenova predmetov Kako stvari delujejo in Metodični praktikum v študijskem programu Pedagoška fizika FMF ULAleš Mohorič, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prenova predmetov Kako stvari delujejo (KSD) in Metodični praktikum (MP) v študijskem programu Pedagoška fizika Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani (UL) je bila zasnovana kot odgovor na sodobne izzive visokošolskega izobraževanja. Ti zahtevajo integracijo ciljev trajnostnega razvoja (CTR) Agende 2030 Združenih narodov (ZN) in digitalnih kompetenc v pedagoški proces. V okviru predmeta KSD so bili posodobljeni sklopi vsebin, ki obravnavajo energetsko učinkovitost svetlobnih virov, življenjske cikle tehnologij in njihove okoljske vplive. Poudarek je na povezovanju fizikalnih modelov z vprašanji trajnostne rabe energije. Predmet spodbuja aktivno učenje in kritično razpravo. Študenti izvajajo numerične integracije Planckove funkcije, spektroskopske meritve ter izračune prihrankov energije in emisij. V prenovljenem predmetu MP je bil poudarek na razvoju digitalnih kompetenc bodočih učiteljev fizike z uporabo pametnih telefonov in aplikacije Phyphox, ki hkrati prispeva k trajnostnemu izobraževanju z zmanjšanjem potrebe po dragi opremi in s spodbujanjem dostopnosti (CTR 12). Metodološki okvir prenove temelji na znanstvenoraziskovalnem učnem pristopu (angl. Investigative Science Learning Environment – ISLE). Pilotna izvedba je pokazala povečano motivacijo in angažiranost študentov, globlje razumevanje trajnostnih konceptov preko fizikalnih modelov ter okrepitev digitalnih kompetenc.
Keywords: trajnostni razvoj, digitalne kompetence, didaktika fizike, ISLE, Phyphox
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 91; Downloads: 4
Full text (88,97 KB)
This document has more files! More... |
4. Izkustveni in sodelovalni pristop poučevanja italijanščine kot J2 za trajnostno družbo prihodnosti : primer ustnega sporočanja in sporazumevanja v petem razredu slovenskih osnovnih šol na dvojezičnem območjuVesna Vojvoda Gorjan, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V pričujočem članku predstavljamo izkustveni in sodelovalni pristop poučevanja italijanščine kot J2, ki ga izvajamo pri pouku J2 v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre. Izhajamo iz predpostavke, da neformalno poučevanje drugega jezika na šoli poteka tudi na hodniku, ko učenec svojo »maestro« pozdravi v italijanščini. Poudarek je na rabi jezika v procesu poučevanja. V uvodu smo pregledali učni načrt ter dokument Dodatek k SEJU, ki narekujeta izvajanje pouka italijanščine kot J2 v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem območju. Raziskave potrjujejo, da so »jezikovni in kognitivni procesi učenja drugega jezika pri mlajših otrocih večinoma podobni procesom prvega jezika« (Brown, 2000, str. 75). V razredu, kjer učitelj sproščeno poučuje v ciljnem jeziku, učenec razvije zmožnost posnemanja ter avtonomije uporabe istega jezikovnega koda. Pri takem pristopu smo v 5. razredu zaznali večji spontani jezikovni odziv v drugem jeziku kot v skupinah, kjer učitelj uporablja klasično slovnično-prevajalsko metodo. Podatke za raziskavo smo zbirali v slovenskih osnovnih šolah na dvojezičnem območju slovenske Istre. Da bi ugotovili razlike v jezikovnih zmožnostih v italijanščini, so učenci ob začetku in koncu šolskega leta pisali test ter sodelovali v intervjuju. Za analizo podatkov je bila ključnega pomena učiteljeva raba jezika pri pouku. V eksperimentalno skupino (ES) smo vključili oddelke, kjer je učitelj uporabljal pretežno italijanščino, v kontrolno skupino (KS) pa oddelke, kjer je učitelj uporabljal pretežno slovenščino. V raziskavi smo opravili kvantitativno in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Z ugotovitvami spodbujamo učitelje italijanščine kot J2 k aktivni rabi ciljnega jezika pri pouku ter vključitev učencev v avtentično dvojezično okolje.
Keywords: italijanščina kot J2, didaktika poučevanja, izkustveni pristop poučevanja, raba ciljnega jezika, sporazumevalna zmožnost
Published in RUP: 26.01.2026; Views: 748; Downloads: 5
Full text (112,65 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
