1. Razvijanje digitalnih kompetenc študentov razrednega pouka pri pouku kemije z aplikacijo Titration screen experimentsNika Golob, Marjeta Capl, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Članek obravnava razvoj digitalnih kompetenc pri študentih, bodočih učiteljih razrednega pouka, z uporabo virtualnega laboratorija Titration screen experiment pri pouku kemije. V raziskavi je sodelovalo 49 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki so po uporabi aplikacije izpolnili vprašalnik o svoji izkušnji. Rezultati so pokazali, da velika večina (skoraj 90 ) študentov pred tem ni imela izkušenj z uporabo računalniških aplikacij za naravoslovne poskuse, kar kaže na pomembno vrzel v njihovem dosedanjem izobraževanju. Kljub temu je aplikacija bistveno pripomogla k razumevanju koncepta titracije in je služila kot odlična priprava na kasnejše eksperimentalno delo v laboratoriju. Študenti so se pri uporabi osredotočili predvsem na proceduralno znanje, medtem ko so problemski kontekst (onesnaženje reke) večinoma spregledali. Kritično so ovrednotili tako pozitivne (nazornost, realizem) kot negativne (angleški jezik, tehnične omejitve) vidike aplikacije. Sklep raziskave je, da je vključevanje tovrstnih orodij v izobraževanje učiteljev ključno za razvoj njihovih digitalnih kompetenc in pedagoške presoje o smiselni rabi tehnologije, pri čemer virtualni laboratoriji predstavljajo pomembno dopolnilo, ne pa nadomestilo za praktično delo.
Keywords: virtualni laboratorij, titracija, naravoslovno izobraževanje, digitalne kompetence, bodoči učitelji razrednega pouka
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 506; Downloads: 13
 Full text (1008,57 KB)
This document has more files! More... |
2. Razvoj digitalnih kompetenc v izobraževanju učiteljev jezikov s pomočjo digitalnega pripovedovanjaAnja Zorman, Nives Zudič Antonič, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Stalni tehnološki napredek in globalne družbene spremembe globoko preoblikujejo izobraževalne sisteme, kar zahteva nujen premislek o didaktičnih metodah in pristopih, vključno s poučevanjem jezikov. V tem kontekstu se vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj v začetno izobraževanje učiteljev jezikov izkaže za strateško, ne le za oblikovanje aktivnega in globalnega državljanstva, temveč tudi za inovacije v pedagoški praksi. Digitalno pripovedovanje zgodb, ki ga razumemo kot pripovedni pristop in je podprto z multimedijsko tehnologijo, se kaže kot učinkovit didaktični pristop za razvoj sporazumevalnih, kritičnih in sodelovalnih zmožnosti, spretnosti ter sposobnosti učečih se, ki so v skladu z izobraževalnimi potrebami 21. stoletja. Digitalni pripovedni pristop omogoča povezovanje medkulturnih razsežnosti, trajnostnosti in ustvarjalnosti ter spodbuja vključujoče in motivirajoče učno okolje. Kvalitativna raziskava, predstavljena v prispevku, je bila izvedena v okviru projekta posodobitve pedagoških študijskih programov na področju italijanske filologije in didaktike tujih jezikov. Vključila je študente in učitelje osnovnih ter srednjih šol in visokošolske učitelje, ki so sodelovali v delavnicah na temo digitalnega pripovedovanja zgodb, z namenom ovrednotenja prenosljivosti tega didaktičnega pristopa v prakso. Rezultati kažejo na visoko stopnjo sodelovanja v procesu oblikovanja digitalne zgodbe, veliko zanimanje (bodočih) učiteljev za didaktični pristop in vedno večjo ozaveščenost o njegovem izobraževalnem potencialu, kljub izzivom, povezanim z upravljanjem časa, ocenjevanjem in dostopom do tehnologije. Vključevanje digitalnih pripovednih orodij, kot so infografike in zgodborisi, v izobraževanje učiteljev se tako kaže kot obetavna pot za povezovanje multimedijskega jezika z učnimi vsebinami v duhu transformativnega in trajnostnega izobraževanja.
Keywords: izobraževanje učiteljev jezikov, razvoj kompetenc 21. stoletja, digitalne kompetence učiteljev in učencev, inovativni didaktični pristopi, digitalno pripovedovanje
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 452; Downloads: 11
Full text (131,19 KB)
This document has more files! More... |
3. Uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi učiteljiMonika Mithans, Milena Ivanuš-Grmek, Sabina Ograjšek, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Umetna inteligenca vse bolj zaznamuje sodobno izobraževanje, saj se uveljavlja kot orodje z velikim potencialom za izboljšanje pedagoške prakse. Kljub temu rezultati naše raziskave kažejo, da jo učitelji v osnovnošolskem prostoru uporabljajo le v omejenem obsegu. V prispevku analiziramo pogostost in kontekste uporabe umetne inteligence ter pogostnost uporabe orodij umetne inteligence med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji, pri čemer so nas zanimale razlike v uporabi umetne inteligence glede na predmetno področje učitelja. Rezultati kažejo, da osnovnošolski učitelji umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za profesionalni razvoj in zasebno življenje, redkeje pa pri pouku in ocenjevanju znanja. Uporaba je izraziteje prisotna pri učiteljih računalništva, najmanj pa pri učiteljih razrednega pouka. Najpogosteje uporabljena orodja so generativni klepetalniki, medtem ko so druga orodja manj razširjena. Ugotovitve nakazujejo potrebo po nadaljnjem ozaveščanju in podpori učiteljev pri učinkoviti ter smiselni rabi umetne inteligence v osnovnošolskem prostoru.
Keywords: digitalne kompetence, umetna inteligenca, izobraževanje, učitelji, osnovna šola
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 507; Downloads: 17
Full text (125,66 KB)
This document has more files! More... |
4. Samoocena digitalne kompetentnosti študentov pedagoških študijskih programov Univerze na PrimorskemMarina Volk, Tina Štemberger, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Samoocenjevanje digitalne kompetence med študenti, bodočimi pedagoškimi delavci, pridobiva vse večjo pozornost, zlasti v kontekstu izboljševanja kakovosti izobraževanja in izpolnjevanja zahtev pedagoškega poklica. Bistvena sestavina izobraževanja pedagoškega kadra danes vključuje spodbujanje digitalnih kompetenc, ki obsegajo ne le tehnične spretnosti, temveč tudi sposobnost učinkovitega vključevanja teh spretnosti v pedagoško prakso. Z vprašalnikom, ki je bil oblikovan po področjih digitalnih kompetenc, kot jih je postavil okvir DigiComp2.1, smo preverili, kako lastne digitalne kompetence ocenjujejo študenti pedagoških študijskih programov Univerze na Primorskem. Analiza rezultatov je pokazala, da študenti svoje digitalne kompetence kot najvišje ocenjujejo na področjih informacijske in podatkovne pismenosti ter komuniciranja in sodelovanja, kot najnižje pa na področju ustvarjanja digitalnih vsebin in varnosti. Med študenti prvostopenjskih in drugostopenjskih študijskih programov ni večjih razlik v samooceni digitalnih kompetenc, razlike se kažejo zgolj na področju informacijske in podatkovne pismenosti, kjer se študenti drugostopenjskih programov ocenjujejo višje. Pomembno je, da se bodoči pedagoški kader usposobi za pedagoško delo, ki vključuje sistematično razvijanje lastne digitalne kompetence in digitalne kompetence učencev, saj bo lahko šola mlade le tako pripravila na aktivno, kritično in odgovorno delovanje v družbi prihodnosti.
Keywords: samoocena, digitalne kompetence, bodoči pedagoški kader, DigiComp
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 418; Downloads: 14
Full text (127,59 KB)
This document has more files! More... |
5. Samostojno spletno preverjanje znanja kot didaktično orodje za razvoj in refleksijo digitalnih zmožnosti bodočih učiteljev nemščineAndreja Retelj, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Dobro razvite digitalne kompetence sestavljajo pomemben del profesionalnih kompetenc sodobnih učiteljev tujih jezikov, saj jim omogočajo, da v svoj pouk učinkovito vključujejo digitalna orodja, s tem pa prispevajo k izboljšanju učnega procesa. Hkrati pa razvite digitalne kompetence učiteljem omogočajo tudi dostop do lastnega nadaljnjega strokovnega izobraževanja. V prispevku predstavljamo vpeljavo samostojnega spletnega preverjanja znanja kot pedagoškega orodja pri predmetu Didaktika nemščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z oblikovanjem nalog za samopreverjanje znanja smo želeli študentom omogočiti sprotno preverjanje razumevanja didaktičnih konceptov ter hkrati sistematično razvijati in reflektirati njihove digitalne kompetence. S pomočjo interaktivnih nalog, oblikovanih z orodjem H5P, ter sodelovalnih aktivnosti v spletni učilnici (kot so forumi, wikiji, klepetalnice in kolaborativno pisanje) smo želeli spodbuditi sprotno samoevalvacijo poznavanja temeljnih vsebin, razviti občutek za kakovost digitalnih virov, krepiti formativno vrednotenje znanja ter razvijati reflektivno zmožnost študentov. Z uporabo evropskega okvira DigCompEdu, ki nam je omogočil strukturirano opazovanje razvoja ključnih zmožnosti, prikazujemo, kako študenti s pomočjo aktivnega vključevanja v spletno samopreverjanje razvijajo svoje digitalne zmožnosti. V prispevku pokažemo, da digitalno podprto samopreverjanje ne prispeva zgolj k preverjanju usvojenih vsebin, temveč tudi k razvoju digitalne in reflektivne zmožnosti, ki sta ključnega pomena za načrtovanje pouka tujih jezikov.
Keywords: digitalne kompetence, DigCompEdu, didaktika nemščine, samopreverjanje, visokošolski pouk, bodoči učitelji
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 467; Downloads: 11
Full text (1,01 MB)
This document has more files! More... |
6. Prenova predmetov Kako stvari delujejo in Metodični praktikum v študijskem programu Pedagoška fizika FMF ULAleš Mohorič, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prenova predmetov Kako stvari delujejo (KSD) in Metodični praktikum (MP) v študijskem programu Pedagoška fizika Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani (UL) je bila zasnovana kot odgovor na sodobne izzive visokošolskega izobraževanja. Ti zahtevajo integracijo ciljev trajnostnega razvoja (CTR) Agende 2030 Združenih narodov (ZN) in digitalnih kompetenc v pedagoški proces. V okviru predmeta KSD so bili posodobljeni sklopi vsebin, ki obravnavajo energetsko učinkovitost svetlobnih virov, življenjske cikle tehnologij in njihove okoljske vplive. Poudarek je na povezovanju fizikalnih modelov z vprašanji trajnostne rabe energije. Predmet spodbuja aktivno učenje in kritično razpravo. Študenti izvajajo numerične integracije Planckove funkcije, spektroskopske meritve ter izračune prihrankov energije in emisij. V prenovljenem predmetu MP je bil poudarek na razvoju digitalnih kompetenc bodočih učiteljev fizike z uporabo pametnih telefonov in aplikacije Phyphox, ki hkrati prispeva k trajnostnemu izobraževanju z zmanjšanjem potrebe po dragi opremi in s spodbujanjem dostopnosti (CTR 12). Metodološki okvir prenove temelji na znanstvenoraziskovalnem učnem pristopu (angl. Investigative Science Learning Environment – ISLE). Pilotna izvedba je pokazala povečano motivacijo in angažiranost študentov, globlje razumevanje trajnostnih konceptov preko fizikalnih modelov ter okrepitev digitalnih kompetenc.
Keywords: trajnostni razvoj, digitalne kompetence, didaktika fizike, ISLE, Phyphox
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 414; Downloads: 13
Full text (88,97 KB)
This document has more files! More... |
7. |
8. Digitalna in zdravstvena pismenost ljudi, starih 55 let in večAndraž Šterk, Almin Kljajić, Denis Karahasanović, Sabina Ličen, Mirko Prosen, Rebeka Lekše, 2026, original scientific article Keywords: digitalne kompetence, zdravstvene informacije, e-zdravje, ozaveščanje
Published in RUP: 24.07.2026; Views: 505; Downloads: 12
Full text (2,09 MB)
This document has more files! More... |
9. Digitalizacija v visokem šolstvu in digitalna pismenost študentov družboslovnih smeriMaja Mezgec, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Namen raziskave je preučiti vpliv digitalizacije na visoko šolstvo, predvsem v smiludigitalnihkompetenc,kijihdanespotrebujevisokošolskišudentvštudij skemprocesuinpriizvajanju študijskih obveznosti. V prvem delu smo analizi rali posledice digitalnega preboja v visokem šolstvu, v drugempaidentificirati digitalnekompetence,kijihdanespotrebujevisokošolskištudent.Pritemsmo izhajali iz Evropskega kompetenčnega okvira za razvijanje in razumevanje di gitalne kompetence DigComp, ki opredeljuje pet kompetenčnih področij: in formacije, komunikacijo, ustvarjanje vsebin, varnost in reševanje problemov. Iz analize je razvidno, da so med visokošolskimi študenti najbolj v rabi kom petence, ki se navezujejo na prvo od petih kompetenčnih področij. Analiza odraža razsežnosti akademskega digitalnega okolja in poslovanja ter odpira vprašanje,kjeinkakoštudentomzagotovitirazvojustreznihdigitalnihkompe tenczauspešnodelovanjevdigitalnemvisokošolskemokolju.Vfaziintenzivne digitalizacije poslovnih modelov, tudi v visokem šolstvu, so namreč ustrezno razvite digitalne kompetence izhodišče za uspešno delovanje.
Keywords: digitalizacija v visokem šolstvu, digitalne kompetence, digitalna pismenost
Published in RUP: 25.03.2026; Views: 768; Downloads: 33
Full text (108,06 KB)
This document has more files! More... |
10. |
