1. |
2. |
3. |
4. Our great depression of post-capitalism and not of capitalism (New Deal as the managerial revolution and understanding of our times)Tonči Kuzmanić, 2019, izvirni znanstveni članek Ključne besede: post-capitalism, capitalism, death of capitalism, language games, depression, economy, managerial revolution, Big Society
Objavljeno v RUP: 22.12.2021; Ogledov: 1268; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (234,32 KB) |
5. Next steps in developing thermally modified timber to meet requirements of European low carbon economyAndreja Kutnar, Dick Sandberg, 2015, izvirni znanstveni članek Ključne besede: EPD, LCA, nizkoogljična bio-kemija, trajnostni razvoj, EPD, LCD, low carbon bio-economy, PCR, sustainability
Objavljeno v RUP: 02.04.2017; Ogledov: 2926; Prenosov: 186
 Povezava na celotno besedilo |
6. The complexity view on the changes in social and economic environment in 21 centuryVasja Roblek, Zlatka Meško Štok, Maja Meško, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: informacijska tehnologija, industrija, globalizacija, information technology, industry 4.0, globalization, sharing economy
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3397; Prenosov: 73
Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. Okrepljena ustavna demokracijaMatjaž Nahtigal, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Najpomembnejša značilnost spopadanja z veliko finančno, gospodarsko in socialno krizo od leta 2008 naprej je, da se poskuša na globalni, evropski in nacionalni ravni rešiti v okviru obstoječega omejevalnega niza institucij reprezentativne demokracije, tržnega gospodarstva in svobodne civilne družbe. Razprave o alternativnih institucionalnih oblikah, ki bi temeljito preoblikovale ustavno demokracijo, tržno gospodarstvo in svobodno civilno družbo v smeri bolj vključujoče, bolj raznolike in bolj eksperimentalne družbe, še vedno ni na mizi. Obstajajo le posamezne regije v prvem in tretjem svetu, ki uspešno eksperimentirajo z novimi institucionalnimi oblikami in veljajo za najuspešnejše regije ne le po merilih konkurenčnosti, temveč tudi socialne kohezivnosti, ekonomskih in izobraževalnih priložnostih ter inovativnosti. Teoretično izhodišče za razpravo v okviru sodobnih institucionalnih teorij je naslednje: klasična ustavna teorija, politične stranke, utemeljene v devetnajstem stoletju, in množična fordistična proizvodnja, organizirana po ekonomskih principih zgodnjega dvajsetega stoletja, ne morejo ostati institucionalni okvir za organizacijo in delovanje modernih demokratičnih družb enaindvajsetega stoletja. Za bolj ustvarjalni, domišljeni dialog na nacionalni ravni in za okrepljen nacionalni razvojni projekt v okviru EU potrebujemo resnično neodvisno in avtonomno, a dobro organizirano civilno družbo. Ta mora postati partnerica političnim strankam, ki bi se morale odlikovati po izdelovanju bogatih in raznolikih programskih alternativ. Namesto ustvarjanja površnega konsenza bi morali bogatiti in krepiti razpravo o razvojnih alternativah ter zanje ustvarjati široka družbena zavezništva. Seveda pa pri iskanju poti iz krize - ne na evropski ne na nacionalni ravni - ni bližnjic. Pretekli dve leti sta bili tako v evropskem kot nacionalnem ustavnem in razvojnem kontekstu v veliki meri izgubljeni in ju bo težko nadomestiti.
Ključne besede: Civil society, Civilna družba, Constitutional system, Democracy, Demokracija, Market economy, Pluralism, Pluralizem, Tržno gospodarstvo, ustavna demokracija, Ustavni sistem
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4240; Prenosov: 19
Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. |
