1. |
2. |
3. |
4. Kako lahko odnosi v pedagoški praksi prispevajo k trajnostni prihodnosti na področju vzgoje in izobraževanja? Kvalitativna raziskava odnosne kompetence prihodnjih učiteljevNeža Podlogar, Mojca Juriševič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Odnosna kompetentnost učiteljev je ključna pri oblikovanju kakovostnih odnosov z učenci ter pomembno vpliva na njihovo čustveno in socialno vedenje, učenje ter učno uspešnost. Pozitivno je povezana z dobrobitjo učiteljev in se vse bolj prepoznava kot temelj kakovosti poučevanja ter pomemben element trajnostnega razvoja v vzgoji in izobraževanju. Namen prispevka je predstaviti vpeljavo in evalvacijo aktivnosti za razvijanje zavedanja o odnosni kompetentnosti pri 11 udeležencih programa pedagoško-andragoškega izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je bila izvedena kot kvalitativna interventna raziskava v okviru predmeta Psihologija za učitelje. Udeleženci so sodelovali pri treh aktivnostih, namenjenih ozaveščanju in refleksiji o odnosni kompetenci. Rezultati spremljave in evalvacije so pokazali, da so bile vse tri aktivnosti uspešno vključene in dobro povezane z drugimi vsebinami predmeta. Tematska analiza razprav in pisnih izdelkov je razkrila, da so udeleženci prepoznali različne razsežnosti odnosne kompetence – od zagotavljanja varnega okolja in preprečevanja nasilja do spodbujanja pripadnosti, motivacije, sodelovanja in razvoja socialno-čustvenih spretnosti. Aktivnosti so spodbudile razmišljanje o medosebnih odnosih kot neločljivem delu učiteljeve strokovnosti. Prispevek ponuja izhodišče za teoretsko in strokovno refleksijo, nadaljnje načrtovanje pedagoškega dela in raziskovanje, zlasti v smeri uporabe avtentičnih pedagoških situacij in sistematičnega merjenja odnosne kompetentnosti pred ter po izvedbi izbranih intervencij.
Ključne besede: odnosna kompetentnost, odnos učitelj učenec, socialno-čustveno učenje, spodbudno učno okolje, začetno izobraževanje učiteljev
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 150; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (115,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Razvijanje pojmov mogoče, nemogoče in gotovo pri učencih 1. razreda gozdne šole : diplomska nalogaJana Krek, 2026, diplomsko delo Ključne besede: verjetnost, mogoče, nemogoče, gotovo, zgodnje matematično učenje, gozdna pedagogika, naravno učno okolje
Objavljeno v RUP: 03.07.2026; Ogledov: 324; Prenosov: 17
Celotno besedilo (5,40 MB) |
7. |
8. |
9. Spontano pojavljanje trnate gledičevke (Gleditsia triacanthos L.) v vzhodni SlovenijiEva Vrecl, Mirjana Šipek, Nina Šajna, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Tujerodne invazivne vrste predstavljajo enega od vzrokov za globalno upadanje bidoverzitete. Trnata gledičevka (Gleditsia triacanthos L.) je listopadno drevo, ki izvira iz Severne Amerike in je zaradi svoje hitre rasti, trpežnosti in estetskega videza priljubljeno okrasno drevo. V Avstraliji in Južni Ameriki je izjemno invazivna vrsta, invazivni potencial pa kaže tudi v Evropi. V Sloveniji je pogosto sajena v mestih, kjer pa se pojavlja tudi spontano. V raziskavi smo popisali prisotnost trnate gledičevke v vzhodnem delu Slovenije in habitate, v katerih se pojavlja. Med leti 2019 in 2025 smo zabeležili 86 lokacij trnate gledičevke, od tega 39 zasajenih (46 %) in 47 (54 %) spontanih. Večina lokacij je bila v mestnem okolju, nekaj pa smo jih zabeležili tudi v pol naravnih habitatih, kot so mejice, robovi njiv in gozdni rob. Na dveh lokacijah smo zabeležili več kot 100 mladih rastlin. Vrsta ima potencial, da postane invazivna, zato priporočamo nadaljnje spremljanje spontanega pojavljanja.
Ključne besede: tujerodne vrste, invazivni potencial, urbano okolje, polnaravni habitati
Objavljeno v RUP: 02.07.2026; Ogledov: 253; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,28 MB) |
10. Razumevanje inovacij skozi prizmo motivacije : psihološki, organizacijski in pravni vidikiElizabeta Zirnstein, Gaja Zirnstein, 2026, strokovni članek Opis: Motivacija za inoviranje predstavlja eno temeljnih, a pogosto spregledanih predpostavk vsake inovacije. Zato je bil namen tega prispevka predstaviti dosedanje ugotovitve o motivaciji za inoviranje in odgovoriti na vprašanje, kakšna je vloga notranje in zunanje motivacije pri spodbujanju inovacijskega vedenja posameznikov ter kako nanju vpliva organizacijsko in regulatorno okolje. Pri tem smo izhajali iz spoznanja, da inovacij ni mogoče razumeti zgolj kot rezultat individualne ustvarjalnosti, temveč kot pojav, ki nastaja v presečišču motivacijskih, organizacijskih in institucionalnih dejavnikov. Da bi dosegli namen našega raziskovanja, smo preučili relevantno literaturo s področja inovacij, motivacije ter organizacijskih in pravnih vidikov inovativnosti. Na tej podlagi smo identificirali ključne koncepte in empirične ugotovitve, ki pojasnjujejo motivacijo za inoviranje, in prišli do ugotovitev o tem, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na motivacijo za inoviranje, ter kako so medsebojno povezani. Ugotovili smo, da zgolj motivacija posameznika za inoviranje ne vodi nujno do dejanskega inovacijskega delovanja v organizacijah. Notranja motivacija sicer deluje kot ključni sprožilec inovacijskega vedenja in predstavlja temeljni predpogoj za nastanek inovacijskih idej, vendar se te lahko razvije in uresniči le v ustreznem organizacijskem okolju ter ob podpori jasnega in spodbudnega pravnega okvira. Naš prispevek tako presega ozke, enodimenzionalne pristope k razumevanju in spodbujanju inovacij ter odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje povezav med motivacijo, organizacijskim okoljem in institucionalnimi dejavniki.
Ključne besede: inovativnost, motivacija za inoviranje, notranja in zunanja motivacija, organizacijsko okolje, pravni okvir inovacij
Objavljeno v RUP: 09.06.2026; Ogledov: 349; Prenosov: 10
Celotno besedilo (151,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
