1. |
2. |
3. Uporaba družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji za preprečevanje osamljenostiMaja Mezgec, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Danes živimo v starajoči se družbi, saj delež starejšega prebivalstva strmo narašča. Starejši so izpostavljeni določenim tveganjem, kot so npr. zdravstvene težave, revščina, osamljenost, družbena izolacija idr. Družbene izolacija in osamljenost imata velik vpliv na blagostanje starejših. Sodobna tehnologija in družbena omrežja ponujajo nekatere rešitve, ki lahko pripomorejo k soočanju s tovrstnimi izzivi, ob predpostavki, da se premosti razkorak med digitalno pismenostjo starejše generacije in digitalnimi kompetencami, ki so potrebne za suvereno uporabo družbenih omrežij in sorodnih aplikacij. Namen prispevka je ponuditi pregled znanstvene literature o obravnavani temi, predvsem izsledkov raziskav, objavljenih v znanstvenih revijah, ki so vključene v mednarodne baze podatkov. Zato smo za potrebe prispevka opravili sistematični pregled literature in pri tem sledili načelom PRISMA. Izbrane prispevke smo vsebinsko analizirali in v sklepni fazi podali zaključne ugotovitve. Učinki uporabe družbenih omrežij in IKT za preprečevanje osamljenosti še niso povsem raziskani, raziskovalci pa so si enotni, da starejši potrebujejo specifične pristope za digitalno opismenjevanje in namenska orodja ter aplikacije, ki so prilagojena tem uporabnikom in zanje prijaznejša.
Ključne besede: blagostanje starejših, družbena izolacija, družbena omrežja, preprečevanje osamljenosti, digitalna pismenost
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 254; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (117,67 KB) |
4. |
5. |
6. Pedagoški temelji uporabe generativne umetne inteligence v izobraževanjuAndrej Flogie, Jakob Škrobar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razvoja kompetenc 21. stoletja pri šolajočih predstavlja enega izmed pomembnih ciljev sodobnega izobraževanja. Kako ta cilj doseči s pomočjo smiselne rabe sodobne digitalne tehnologije, še posebej generativne umetne inteligence (GUI), je za raziskovalce in izobraževalce velik izziv. Tako kot pri vseh večjih tehnično-tehnoloških izumih in industrijskih revolucijah tudi pri razvoju GUI pričakujemo velike spremembe v družbi ter posledično v šoli (trg dela, ekonomija, etični izzivi itn.). Enostavna dostopnost tovrstne tehnologije izrazito vpliva na spremembe v celotni družbi in posledično tudi v šoli, kot smo to lahko opazili pri razvoju družbenih omrežij. Uporaba GUI in ostalih sodobnih digitalnih tehnologij v sodobni šoli mora biti zato pedagoško osmišljena. Potreben je premislek o filozofskih in pedagoško-psiholoških temeljih uvajanja tovrstnih tehnologij v proces poučevanja in učenja, da bo uporaba pedagoško osmišljena in da bo tehnologija v podporo didaktičnim pristopom poučevanja. Generativna umetna inteligenca v šoli ne predstavlja zgolj tehnološkega orodja, temveč transformativni dejavnik, ki lahko izboljša kakovost poučevanja in učenja. V članku so predstavljeni temeljni premisleki za uvajanje tovrstne tehnologije v šolski prostor.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, digitalna pismenost, didaktične strategije, učne paradigme, inovativna pedagogika
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 343; Prenosov: 3
Celotno besedilo (288,06 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
