Lupa

Search the repository Help

A- | A+ | Print
Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 234
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Ekonomske posledice velike porabe alkohola v Sloveniji : diplomska naloga
Ema Smolič, 2026, undergraduate thesis

Keywords: alkoholna politika
Published in RUP: 15.09.2026; Views: 288; Downloads: 10
.pdf Full text (915,47 KB)

2.
Vključenost konceptov jezikovno občutljivega poučevanja v jezikovno politiko in učne načrte pedagoških študijskih programov v Sloveniji
Melita Lemut Bajec, Silva Bratož, Karmen Pižorn, Anja Pirih, Mija Umer, Janja Žmavc, Tina Rozmanič, 2026, original scientific article

Abstract: Članek obravnava jezikovno občutljivo poučevanje (JOP). Gre za pristop, ki poudarja vključevanje celotnega jezikovnega repertoarja učencev v učni proces. Predstavljamo izsledke raziskave o prisotnosti JOP v slovenskih strateških dokumentih jezikovne politike in pedagoških študijskih programih. Analiza je pokazala, da nacionalni dokumenti podpirajo vključevanje, večkulturnost in jezikovno raznolikost. Poudarjajo pomen slovenščine, jezikov narodnih skupnosti in romščine, obenem pa prepoznavajo družbeno večjezičnost in spodbujajo vključujoče pristope k poučevanju. Analiza učnih načrtov slovenskih fakultet kaže, da JOP še ni sistematično vključeno, čeprav so njegovi elementi prisotni predvsem v programih pedagoških fakultet. Ugotovitve potrjujejo zavest o pomembnosti jezikovne raznolikosti v izobraževanju, a tudi potrebo po nadaljnjem razvoju ter načrtni vključitvi JOP v izobraževalno politiko in prakso.
Keywords: jezikovno občutljivo poučevanje, jezikovna politika, učni načrti pedagoških študijskih programov, Slovenija, sprememba paradigme
Published in RUP: 21.07.2026; Views: 485; Downloads: 9
.pdf Full text (827,88 KB)
This document has more files! More...

3.
4.
5.
Kulturnopolitični milje obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljev
Aleš Gabrič, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Konec 2. svetovne vojne na slovenskih/jugoslovanskih tleh je prinesel bistvene spremembe za delovanje kulturnih društev. Komunistični prevzem oblasti je oviral avtonomnost delovanja kulturnih društev, nekatera pa preprosto ukinil, federalizacija države s priznanjem več narodov pa je omogočila snovanje poklicnih ustanov in društev po nacionalnem ključu, kar je pred vojno ovirala teza o enotnem srbsko-hrvaško-slovenskem narodu. Spremembe, ki jih je prineslo leto 1945, so čutila tudi slovenska glasbena društva, saj nekatera predvojna niso mogla več delovati, na nitki pa je visel tudi obstoj Glasbene matice, ki je pred desetletji obvladovala velik del glasbene scene na Slovenskem. Društvo slovenskih skladateljev je bilo kot stanovsko društvo ustanovljeno decembra 1945. Združilo je skladatelje v Sloveniji in imelo nacionalni značaj, upoštevati pa je moralo tudi ideološkega, saj je njegovo delovanje nadziral državni aparat, ki je vplival na izbor članstva in na njegovo dejavnost. Ta je bila sprva skromnejša od glasbenih društev pred vojno, saj so številne dejavnosti monopolizirale državne ustanove. Ukrep državne oblasti proti posamezniku je npr. lahko pomenil tudi onemogočanje zaposlitve v državni ustanovi ali članstva v stanovskem društvu, izdajanje glasbenega tiska pa so si prisvojila državna založniška podjetja. Šele spremembe kulturne politike po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je na kulturno sceno v začetku petdesetih let prinesel več svežine. To so občutila tudi kulturna društva, tudi Društvo slovenskih skladateljev, saj so se začele možnosti bolj avtonomnega odločanja širiti, na pomenu pa je pridobilo zagovarjanje stanovskih interesov.
Keywords: Društvo slovenskih skladateljev, ustanovitev, Danilo Švara, kulturna politika, Koncertna poslovalnica za Slovenijo
Published in RUP: 10.03.2026; Views: 751; Downloads: 12
.pdf Full text (193,42 KB)
This document has more files! More...

6.
Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
David Bizjak, 2024, scientific monograph

Keywords: jezikovna politika, manj razširjeni jeziki, Evropa, ogroženost jezikov, vitalnost jezikov, revitalizacija
Published in RUP: 04.02.2026; Views: 916; Downloads: 8
.pdf Full text (17,41 MB)
This document has more files! More...

7.
Raba umetne inteligence pri učenju in poučevanju v obveznem izobraževanju : integrativni pregled literature
Andreja Klančar, Tina Lekan Kraševec, Tina Štemberger, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Umetna inteligenca (UI) je postala del našega vsakdana, pri čemer se, ko gre za področje vzgoje in izobraževanja, tako v javnosti kot tudi v stroki pojavljajo različni argumenti za in proti njeni rabi v vzgojno-izobraževalni praksi. Prav zato smo želeli preveriti, kaj kažejo doslej opravljene raziskave, in sicer smo iskali odgovora na dve vprašanji: (i) kakšne vrste raziskav o rabi UI v obveznem izobraževanju so bile opravljene doslej ter (ii) kaj kažejo izsledki raziskav o rabi UI v obveznem izobraževanju. V ta namen smo opravili integrativni pregled literature, ki je temeljil na protokolu PRISMA. Iskanje literature je bilo izvedeno v podatkovnih bazah Scopus, Web of Science in ACM Digital Library z uporabo vnaprej določenih vključitvenih ter izključitvenih kriterijev. V končno vsebinsko analizo je bilo vključenih skupno šest prispevkov. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo vsebinske analize. Ugotovili smo, da je področje rabe umetne inteligence v obveznem izobraževanju izjemno slabo raziskano. Rezultati obstoječih raziskav nakazujejo, da je treba učencem omogočiti, da aktivno participirajo pri odločitvah o rabi UI pri učenju in poučevanju ter da je učiteljevo razumevanje vloge UI v izobraževanju pomemben dejavnik vključevanja UI. Slednje mora seveda podpirati tudi vodstvo šole, pri čemer se kot trenutno zelo smiselna usmeritev zdi sodelovanje šole z zunanjimi strokovnjaki, ki bi učitelje opolnomočili na tem področju. Analiza pokaže tudi, da so bile raziskave večinoma izpeljane na osnovi kvantitativnega raziskovalnega pristopa, s čimer je smiselno tudi intenzivneje nadaljevati, saj so rezultati teh raziskav ključni tako za (i) oblikovanje izobraževalne politike, ki temelji na empiričnih dokazih, kot tudi (ii) za smiselno implementacijo uporabe UI v neposredni vzgojno-izobraževalni praksi
Keywords: umetna inteligenca, obvezno izobraževanje, izobraževalna politika, epistemologija
Published in RUP: 23.12.2025; Views: 921; Downloads: 16
.pdf Full text (236,51 KB)

8.
9.
10.
Search done in 0 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica