1. |
2. Kulturnopolitični milje obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljevAleš Gabrič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Konec 2. svetovne vojne na slovenskih/jugoslovanskih tleh je prinesel bistvene spremembe za delovanje kulturnih društev. Komunistični prevzem oblasti je oviral avtonomnost delovanja kulturnih društev, nekatera pa preprosto ukinil, federalizacija države s priznanjem več narodov pa je omogočila snovanje poklicnih ustanov in društev po nacionalnem ključu, kar je pred vojno ovirala teza o enotnem srbsko-hrvaško-slovenskem narodu. Spremembe, ki jih je prineslo leto 1945, so čutila tudi slovenska glasbena društva, saj nekatera predvojna niso mogla več delovati, na nitki pa je visel tudi obstoj Glasbene matice, ki je pred desetletji obvladovala velik del glasbene scene na Slovenskem. Društvo slovenskih skladateljev je bilo kot stanovsko društvo ustanovljeno decembra 1945. Združilo je skladatelje v Sloveniji in imelo nacionalni značaj, upoštevati pa je moralo tudi ideološkega, saj je njegovo delovanje nadziral državni aparat, ki je vplival na izbor članstva in na njegovo dejavnost. Ta je bila sprva skromnejša od glasbenih društev pred vojno, saj so številne dejavnosti monopolizirale državne ustanove. Ukrep državne oblasti proti posamezniku je npr. lahko pomenil tudi onemogočanje zaposlitve v državni ustanovi ali članstva v stanovskem društvu, izdajanje glasbenega tiska pa so si prisvojila državna založniška podjetja. Šele spremembe kulturne politike po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je na kulturno sceno v začetku petdesetih let prinesel več svežine. To so občutila tudi kulturna društva, tudi Društvo slovenskih skladateljev, saj so se začele možnosti bolj avtonomnega odločanja širiti, na pomenu pa je pridobilo zagovarjanje stanovskih interesov.
Ključne besede: Društvo slovenskih skladateljev, ustanovitev, Danilo Švara, kulturna politika, Koncertna poslovalnica za Slovenijo
Objavljeno v RUP: 10.03.2026; Ogledov: 442; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (193,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Raba umetne inteligence pri učenju in poučevanju v obveznem izobraževanju : integrativni pregled literatureAndreja Klančar, Tina Lekan Kraševec, Tina Štemberger, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca (UI) je postala del našega vsakdana, pri čemer se, ko gre za področje vzgoje in izobraževanja, tako v javnosti kot tudi v stroki pojavljajo različni argumenti za in proti njeni rabi v vzgojno-izobraževalni praksi. Prav zato smo želeli preveriti, kaj kažejo doslej opravljene raziskave, in sicer smo iskali odgovora na dve vprašanji: (i) kakšne vrste raziskav o rabi UI v obveznem izobraževanju so bile opravljene doslej ter (ii) kaj kažejo izsledki raziskav o rabi UI v obveznem izobraževanju. V ta namen smo opravili integrativni pregled literature, ki je temeljil na protokolu PRISMA. Iskanje literature je bilo izvedeno v podatkovnih bazah Scopus, Web of Science in ACM Digital Library z uporabo vnaprej določenih vključitvenih ter izključitvenih kriterijev. V končno vsebinsko analizo je bilo vključenih skupno šest prispevkov. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo vsebinske analize. Ugotovili smo, da je področje rabe umetne inteligence v obveznem izobraževanju izjemno slabo raziskano. Rezultati obstoječih raziskav nakazujejo, da je treba učencem omogočiti, da aktivno participirajo pri odločitvah o rabi UI pri učenju in poučevanju ter da je učiteljevo razumevanje vloge UI v izobraževanju pomemben dejavnik vključevanja UI. Slednje mora seveda podpirati tudi vodstvo šole, pri čemer se kot trenutno zelo smiselna usmeritev zdi sodelovanje šole z zunanjimi strokovnjaki, ki bi učitelje opolnomočili na tem področju. Analiza pokaže tudi, da so bile raziskave večinoma izpeljane na osnovi kvantitativnega raziskovalnega pristopa, s čimer je smiselno tudi intenzivneje nadaljevati, saj so rezultati teh raziskav ključni tako za (i) oblikovanje izobraževalne politike, ki temelji na empiričnih dokazih, kot tudi (ii) za smiselno implementacijo uporabe UI v neposredni vzgojno-izobraževalni praksi
Ključne besede: umetna inteligenca, obvezno izobraževanje, izobraževalna politika, epistemologija
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 603; Prenosov: 8
Celotno besedilo (236,51 KB) |
5. |
6. |
7. Revščina pri predšolskih otrocih in socialna izključenost : diplomska nalogaUrša Kveder, 2025, diplomsko delo Ključne besede: revščina, socialna izključenost, predšolski otroci, Slovenija, Italija, socialna politika, izobrazba staršev, psihosocialni razvoj otrok
Objavljeno v RUP: 13.08.2025; Ogledov: 783; Prenosov: 34
Celotno besedilo (756,20 KB) |
8. |
9. |
10. |
