Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 229
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
David Bizjak, 2024, znanstvena monografija

Ključne besede: jezikovna politika, manj razširjeni jeziki, Evropa, ogroženost jezikov, vitalnost jezikov, revitalizacija
Objavljeno v RUP: 04.02.2026; Ogledov: 160; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (17,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Raba umetne inteligence pri učenju in poučevanju v obveznem izobraževanju : integrativni pregled literature
Andreja Klančar, Tina Lekan Kraševec, Tina Štemberger, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Umetna inteligenca (UI) je postala del našega vsakdana, pri čemer se, ko gre za področje vzgoje in izobraževanja, tako v javnosti kot tudi v stroki pojavljajo različni argumenti za in proti njeni rabi v vzgojno-izobraževalni praksi. Prav zato smo želeli preveriti, kaj kažejo doslej opravljene raziskave, in sicer smo iskali odgovora na dve vprašanji: (i) kakšne vrste raziskav o rabi UI v obveznem izobraževanju so bile opravljene doslej ter (ii) kaj kažejo izsledki raziskav o rabi UI v obveznem izobraževanju. V ta namen smo opravili integrativni pregled literature, ki je temeljil na protokolu PRISMA. Iskanje literature je bilo izvedeno v podatkovnih bazah Scopus, Web of Science in ACM Digital Library z uporabo vnaprej določenih vključitvenih ter izključitvenih kriterijev. V končno vsebinsko analizo je bilo vključenih skupno šest prispevkov. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo vsebinske analize. Ugotovili smo, da je področje rabe umetne inteligence v obveznem izobraževanju izjemno slabo raziskano. Rezultati obstoječih raziskav nakazujejo, da je treba učencem omogočiti, da aktivno participirajo pri odločitvah o rabi UI pri učenju in poučevanju ter da je učiteljevo razumevanje vloge UI v izobraževanju pomemben dejavnik vključevanja UI. Slednje mora seveda podpirati tudi vodstvo šole, pri čemer se kot trenutno zelo smiselna usmeritev zdi sodelovanje šole z zunanjimi strokovnjaki, ki bi učitelje opolnomočili na tem področju. Analiza pokaže tudi, da so bile raziskave večinoma izpeljane na osnovi kvantitativnega raziskovalnega pristopa, s čimer je smiselno tudi intenzivneje nadaljevati, saj so rezultati teh raziskav ključni tako za (i) oblikovanje izobraževalne politike, ki temelji na empiričnih dokazih, kot tudi (ii) za smiselno implementacijo uporabe UI v neposredni vzgojno-izobraževalni praksi
Ključne besede: umetna inteligenca, obvezno izobraževanje, izobraževalna politika, epistemologija
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 253; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (236,51 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
Paradoks demokracije : zaključno delo
Stefan Masliković, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: demokracija, paradoks, politika, državljanstvo, kapitalizem, neoliberalizem, zaključna dela
Objavljeno v RUP: 13.09.2024; Ogledov: 1393; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (652,46 KB)

8.
Management trajnostnega razvoja : diplomska naloga
Gabrijela Ognjenović, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: trajnost, management, vidiki, strategija, politika
Objavljeno v RUP: 12.09.2024; Ogledov: 2376; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (724,41 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici