1. Ergonomija v šolskem prostoru kot temelj trajnostnih učnih praks : primeri različnih pristopov in učinkov na učenceSamo Fošnarič, Kosta Dolenc, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku raziskujemo, kako celostna uporaba ergonomskih načel v šolskem okolju prispeva k trajnostnemu učenju in zdravju učencev. S sistematičnim pregledom literature in analizo študij primera ugotavljamo, da pravilno prilagojeno šolsko pohištvo, optimalna osvetlitev, redni gibalni odmori ter premišljena uporaba digitalnih naprav statistično značilno učinkujejo pri zmanjšanju mišično skeletnih težav, boljši koncentraciji in manjši odsotnosti od pouka. Raziskava sledi protokolu PRISMA 2020 in vključuje 46 empiričnih člankov, izbranih iz 512 prvotnih zadetkov v bazah Web of Science, Scopus in ERIC za obdobje 2010–2024. Pri analizi smo uporabili kombinirano vsebinsko tematsko razčlenitev in sintezo rezultatov. V prispevku predstavljamo ključne ugotovitve o fizični in digitalni ergonomiji, integraciji ergonomskih načel v pedagoški proces ter makroergonomskih vidikih šolskega upravljanja. Integracija ergonomskih načel v pedagoški proces je opredeljena kot ključni dejavnik za dolgoročno izboljšanje učnih rezultatov in telesnega počutja učencev, pri čemer so prikazane tudi dobre prakse iz domačih in tujih šol. Rezultati so interpretirani kot podpora tezi, da se z uvajanjem sistematično načrtovanih ergonomskih ukrepov zagotovi zanesljivo in varno učno okolje, ki je sposobno pozitivno vplivati na zdravje in akademski uspeh učencev.
Ključne besede: ergonomija, šolski prostor, telesno zdravje, trajnostne učne prakse
Objavljeno v RUP: 26.01.2026; Ogledov: 203; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (115,92 KB) |
2. Orientacija v predšolskem obdobju : diplomska nalogaAlenka Šimec, 2025, diplomsko delo Ključne besede: orientacija, predšolsko obdobje, otroci, tridimenzionalni prostor, dvodimenzionalni prostor, notranji prostor, zunanji prostor, motivacija
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 201; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,75 MB) |
3. Analiza mednarodnih nacionalnih smernic za uporabo umetne inteligence v učenju in poučevanju na douniverzitetni ravniSonja Čotar Konrad, Maja Lebeničnik, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku analiziramo mednarodne nacionalne smernice rabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju držav Hrvaške, Španije, dveh zveznih dežel Nemčije, Norveške, Kanade in Združenih države Amerike. V prispevku smo se osredotočili na dve raziskovalni vprašanji, in sicer vlogo in pomen GEN-UI pri poučevanju učiteljev ter pomen GEN-UI pri učenju učencev. Na osnovi izvedene tematske analize smernic ugotavljamo, da nacionalni dokumenti izkazujejo ambivalenten odnos do vključevanja GEN-UI v izobraževanje. Slednja orodja na eni strani prinašajo velik potencial za izboljšano učinkovitost in kakovost poučevanja, po drugi strani pa opozarjajo na tveganja in izzive te tehnologije. Ključni predlogi analiziranih nacionalnih dokumentov se nanašajo na razmislek glede prenove obstoječih učnih načrtov z vidika vključevanja GEN-UI in doseganja višjih taksonomskih ravni znanja ter izpostavljajo potrebo po vseživljenjskem učenju učiteljev, predvsem na področju spretnosti rabe orodij UI, etičnih, pravnih in tehnično-tehnoloških vidikov UI v izobraževanju. Prispevek s pregledom ob stoječih evropskih in drugih smernic poudarja potencial za oblikovanje izhodišč nacionalnih usmeritev rabe GEN-UI v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji.
Ključne besede: mednarodne smernice GEN-UI v izobraževanju, osnovna šola, srednja šola, evropski prostor, učenci, učitelji
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 319; Prenosov: 2
Celotno besedilo (211,77 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
