1. |
2. Raziskovalni trendi na področju generativne umetne inteligence v izobraževanju v obdobju med 2014 in 2024Karmen Drljić, Sonja Čotar Konrad, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V zadnjem desetletju se izobraževanje vse bolj prepleta z digitalnimi tehnologijami, zlasti umetno inteligenco, kar prinaša nove priložnosti in izzive. Generativna umetna inteligenca (GUI), kot je ChatGPT, omogoča personalizacijo učenja in avtomatizacijo raziskovalnih nalog. Kljub njenim prednostim se v povezavi z njeno rabo v izobraževanju pojavljajo tudi pomembna etična in varnostna tveganja, kot so dezinformacije in vprašanja avtorskih pravic. Različne raziskave v mednarodnem prostoru se osredotočajo na vključevanje GUI v pedagoške in didaktične prakse, kar kaže na rastoč interes za to področje v akademskem svetu. Pričujoča raziskava se osredotoča na bibliometrično analizo znanstvenih objav o GUI v izobraževanju med letoma 2014 in 2024. Z zbiranjem podatkov iz baze Scopus je bilo identificiranih 704 relevantnih člankov. Anali za, izvedena s programsko opremo VOSviewer, raziskuje raziskovalne trende, geografsko razporeditev in vplivne avtorje na tem področju ter obravnava pedagoške vidike uporabe GUI v izobraževanju. Analiza geografske prisotnosti raziskav o GUI v izobraževanju je pokazala, da so vodilne države ZDA, Avstralija in Kitajska. Ugotovljeni so bili štirje grozdi držav glede na njihovo povezanost. Med vodilnimi avtorji sta najbolj citirana N. Pervin in A. Yusuf. Analiza ključnih pojmov je razkrila 231 relevantnih pojmov, pri čemer so se najpogosteje pojavljali izrazi, kot so »učitelj«, »gpt« in »slika«. Glavna raziskovalna področja vključujejo pedagoške, tehnične, pravno-etične in organizacijske vidike GUI v povezavi s STEM, z jezikovnim učenjem in s spodbujanjem ustvarjalnosti. Prispevek poudarja širino raziskav, vizualizira raziskovalna omrežja ter izpostavlja potrebe po dopolnitvi analize z drugimi bazami, kot je Web of Science.
Keywords: generativna umetna inteligenca, izobraževanje, bibliometrija, raziskovanje
Published in RUP: 23.12.2025; Views: 296; Downloads: 5
 Full text (1,41 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Po koncu : žalovanje in reintegracija bližnjih po samomoruVita Poštuvan, 2022, scientific monograph Abstract: Samomor je velik družbeni in javno-zdravstveni problem. Najbolj neposredne posledice čutijo bližnji po samomoru. Osrednja tema študije je razumevanje njihovega doživljanja, žalovanja in proces reintegracije. /// Raziskava temelji na principih kvalitativnega raziskovanja. Analizirali smo šestnajst poglobljenih polstrukturiranih intervjujev z bližnjimi po samomoru, ki so se razlikovali glede na demografske podatke, odnos, ki so ga imeli s pokojnikom, časovno oddaljenostjo od njegove smrti, in soočanje s samomorom. Povprečen intervju je trajal 113 minut. Po principih utemeljene teorije smo podatke analizirali z začetnim, fokusiranim in kodiranjem po osi. /// Študija omogoča celostno razumevanje žalovanja in reintegracije bližnjih po samomoru, ter možnosti intervencij zanje. Uporaba utemeljene teorije je primer izvirnega metodološkega pristopa h kompleksni temi.
Keywords: etiologija, epidemiologija, doživljanje, krivda, intervencije, družinski odnosi, navezanost, reintegracija, interpretacija, suicidologija, kvalitativno raziskovanje, elektronske knjige
Published in RUP: 03.11.2023; Views: 1945; Downloads: 29
Full text (14,84 MB) |
