Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:Microhabitat use and co-occurrence patterns of Rosalia alpina and Morimus asper funereus (Coleoptera: Cerambycidae) in an old-growth beech forest, Triglav National Park, Slovenia
Avtorji:ID Jugovic, Jure (Avtor)
ID Kuhelj, Ana (Avtor)
ID Pogorelec, Nika (Avtor)
ID Lužnik, Martina (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Jugovic_Jure_2026.pdf (835,17 KB)
MD5: 78934CF8C64A6F720D381A7C90A7F958
 
URL https://eje.cz/artkey/eje-202601-0024_microhabitat-use-and-co-occurrence-patterns-of-rosalia-alpina-and-morimus-asper-funereus-coleoptera-cerambyci.php
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FAMNIT - Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Opis:Saproxylic beetles are among the most important forest invertebrates associated with dead and decaying wood, yet many species are threatened by the loss of old-growth forest structures. We investigated the microhabitat use, demography and dispersal of two saproxylic longhorn beetles, Rosalia alpina (Linnaeus 1758) and Morimus asper funereus Mulsant 1863, in a system of 12 habitat patches within a forest reserve in Triglav National Park, Slovenia. We examined 30 potentially suitable trees and marked 68 individuals of M. a. funereus and 37 individuals of R. alpina. Generalised linear mixed models showed contrasting habitat preferences between the two species. M. a. funereus strongly preferred standing, dying beech (Fagus sylvatica) trees with large diameters, whereas R. alpina showed no signifi cant preference for any studied tree category and displayed a patchy distribu- tion. These patterns suggest ecological niche differentiation and possible resource partitioning between the species. The best-fi t POPAN open population model (φtlin ptlin btlin+tlin2) estimated the population size of M. a. funereus at 144 individuals (95% confi dence interval 88–199), with high but gradually declining survival and peak recruitment in early August. For R. alpina, a population size estimate was not possible due to sparse recaptures; however, an extensive area of contiguous beech forest near the study area extends the suitable habitat for both species. M. a. funereus made predominantly short-distance movements (maximum 34 m), whereas R. alpina undertook less frequent but substantially longer movements (maximum 457 m), indicating greater dispersal ability. Our results highlight the importance of structurally diverse old beech forests with abundant dead and dying trees for the persistence of both species and suggest that differences in habitat use and mobility may reduce direct competition in sympatry.
Ključne besede:saproxylic beetles, habitat, demography, mark-release-recapture, forest reserve
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:10.09.2026
Leto izida:2026
Št. strani:str. 248-257
Številčenje:Vol. 123
PID:20.500.12556/RUP-23621 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:595.76(497.452)
ISSN pri članku:1802-8829
DOI:10.14411/eje.2026.024 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:291339779 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:16.09.2026
Število ogledov:251
Število prenosov:6
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:European journal of entomology
Skrajšan naslov:Eur. J. Entomol.
Založnik:Institute of Entomology of the Czech Academy of Sciences
ISSN:1802-8829
COBISS.SI-ID:580597 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Opis:Saproksilni hrošči so med najpomembnejšimi gozdnimi nevretenčarji, povezanimi z odmrlim in razkrajajočim se lesom, vendar številne vrste ogroža izguba struktur starih naravnih gozdov. Raziskovali smo uporabo mikrohabitatov, demografijo in razširjanje dveh saproksilnih kozličkov, Rosalia alpina (Linnaeus 1758) in Morimus asper funereus Mulsant 1863, v sistemu 12 habitatnih zaplat znotraj gozdnega rezervata v Triglavskem narodnem parku v Sloveniji. Pregledali smo 30 potencialno ustreznih dreves ter označili 68 osebkov vrste M. a. funereus in 37 osebkov vrste R. alpina. Posplošeni linearni mešani modeli so pokazali različne preference glede habitata pri obeh vrstah. M. a. funereus je izrazito preferiral stoječa odmirajoča bukova (Fagus sylvatica) drevesa velikega premera, medtem ko pri R. alpina ni bilo zaznati statistično pomembne preference za nobeno od proučevanih kategorij dreves, vrsta pa je imela mozaično oziroma zaplatno razširjenost. Ti vzorci kažejo na diferenciacijo ekološke niše in možno delitev virov med vrstama. Najbolj ustrezen odprti populacijski model POPAN (φtlin ptlin btlin+tlin2) je ocenil velikost populacije M. a. funereus na 144 osebkov (95-odstotni interval zaupanja: 88–199), pri čemer je bilo preživetje visoko, vendar se je postopoma zmanjševalo, vrh novačenja pa je bil dosežen v začetku avgusta. Za R. alpina velikosti populacije ni bilo mogoče oceniti zaradi majhnega števila ponovnih ulovov; vendar obsežno sklenjeno območje bukovega gozda v bližini raziskovalnega območja povečuje obseg primernega habitata za obe vrsti. M. a. funereus* se je večinoma premikal na kratke razdalje (največ 34 m), medtem ko je R. alpina izvajala redkejše, vendar bistveno daljše premike (največ 457 m), kar kaže na večjo sposobnost razširjanja. Naši rezultati poudarjajo pomen strukturno raznolikih starih bukovih gozdov z veliko količino odmrlih in odmirajočih dreves za ohranjanje obeh vrst ter nakazujejo, da lahko razlike v rabi habitata in mobilnosti zmanjšujejo neposredno konkurenco med vrstama, kadar se pojavljata na istem območju.
Ključne besede:saproksilni hrošči, habitat, demografija, označevanje-izpust-ponovni ulov, gozdni rezervat


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici