Lupa

Statistika RUP

A- | A+ | Natisni

Bibliografija osebe. Seznam zajema vsa gradiva in ne le tista, kje je oseba mentor.

Doktorska dela (1)

  1. Alenka Čuš: Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu

Magistrska dela (10)

  1. Doroteja Čebular: Spodbujanje branja besedil v prvem razredu
  2. Evita Tanko: Tema istospolne ljubezni in književna vzgoja
  3. Sanja Hribar: Tipna slikanica - obravnava besedil v 1. triletju osnovne šole pri slovenščini
  4. Maja Kerneža: Stališča učiteljev slovenščine do uvajanja stripa kot literarno-likovne vrste besedila v književnovzgojni kurikulum in do uporabe stripa kot (produktivne) literarnodidaktične metode pri pouku književnosti
  5. Rebeka Kobal: Poustvarjalna obravnava domačega branja kot način za spodbujanje bralne motivacije dečkov
  6. Manca Jelovčan: Slovstvena folklora na razredni stopnji v osnovni šoli
  7. Sara Ulaga: Kako s pravljico obravnavati temo smrti
  8. Ana Marija Han: Uporaba slikanic kot reprezentacije problemskih situacij iz vsakodnevnega življenja
  9. Anja Rajter: Priredba mladinskega romana Bela past v lahko berljivo obliko
  10. Ajda Zaplotnik: Semiotična analiza glavnih likov v izbranih pravljicah bratov Grimm

Diplomska dela (55)

  1. Simona Kavčič: Vizualno podprta pripoved in Andersenova pravljica Snežna kraljica
  2. Maja Prosen: Jana Kolarič in njene lutke
  3. Maja Kraner: Slovenski mladostniki in branje literarnih del in filmskih tekstov skozi prizmo razlik med spoloma
  4. Lara Lešnik: Branje umetnostnega in naravoslovnega neumetnostnega besedila v vrtcu
  5. Daša Bulatović: Problemske teme v priporočilnih seznamih Pionirske - CMKK (2003-2012)
  6. Valentina Bradaš: Tema posebnih potreb v mladinski književnosti
  7. Katja Pintar: Sodobnost slikaniške govorice
  8. Tjaša Sidar: Interpretacija izbranih del pisatelja Roalda Dahla
  9. Vanja Gerželj: Tabujske teme med nominiranci za nagrado desetnica 2012
  10. Tanja Dragar: Dekliški liki v delih Nejke Omahen
  11. Urša Kržišnik: Tabujske teme v mladinski književnosti in njihov vpliv na otroka (ob izbranih besedilih Janje Vidmar)
  12. Renata Gabrovec: Vrtčevsko gledališče kot poustvarjalna metoda dela z besedilom: od pravljice do gledališke predstave
  13. Jasmina Hebar: Vloga slikanice pri vključevanju romskih otrok v vrtec na dvojezičnem območju
  14. Sara Urbanija: Interpretacija drugačnosti v mladinskih besedilih Helene Kraljič
  15. Ana Kočevar: Sodobnost slikaniške govorice (izbrani primeri slovenske slikanice med letoma 2003 in 2012)
  16. Irena Strmšek Brumec: Vrtčevsko gledališče kot poustvarjalna metoda dela z besedilom
  17. Jožica Sušec: Povezovanje družinskega branja z vrtcem
  18. Evita Tanko: Tema istospolne ljubezni v mladinski književnosti
  19. Sara Ulaga: Primerjava Grimmmovih pravljic ter risank, posnetih po njih
  20. Monika Stöckl: Razvijanje družinskega branja
  21. Helena Kovač: Spodbujanje branja koroških pripovedk v vrtcu
  22. Sandra Langus: Delo z nadarjenimi učenci pri pouku slovenščine
  23. Martina Lenarčič: Projekt "V objemu besed" v vrtcu Pivka
  24. Uroš Stilin: Nasilje kot problemska tema v slikanicah
  25. Tina Mustavar: Razvijanje družinske pismenosti s projektom "Mala knjižnica"
  26. Tjaša Lotrič: Vrtčevsko gledališče kot poustvarjalna metoda dela z besedilom (od pravljice do predstave)
  27. Mojca Tomažič: Mladinska književnost Ferija Lainščka
  28. Nina Krmac: Stališča učiteljev do poezije Srečka Kosovela
  29. Marjeta Naglav: Družinsko branje kot medijski dogodek
  30. Špela Markovič: Obravnava knjig s tematiko družine v vrtcu
  31. Damjana Gortnar: Povezava književne vzgoje in predopismenjevanja
  32. Katja Blejc Turk: Metoda dolgega branja v predšolskem obdobju
  33. Rebeka Kobal: Spodbujanje bralne motivacije dečkov z aktualizacijo književnega besedila
  34. Špela Carli: Porajajoča se pismenost v vrtcu
  35. Ana Cukijati: Spodbude literarnega ustvarjanja Pavline Pajk
  36. Patricija Gornjec: Povezava med abecerimami in predopismenjevanjem v predšolskem obobju
  37. Katja Blazinšek: Spodbujanje družinskega branja v 1. starostnem obdobju
  38. Manca Turchetto: Analiza izbranih pravljic pisateljice Slavice Uršič
  39. Ana Lesjak: Govorno nastopanje predšolskih otrok
  40. Medina Tiganj Alrasheidi: Med besedilom in vizualno podprto pripovedjo
  41. Sara Ledinek: Obravnava slikanic iz bralnega nahrbtnika
  42. Jelena Dolenc: Zbirke in zbiratelji ljudskega izročila v Tržiču
  43. Daša Strugar: Spodbujanje vidnega zaznavanja prek abstraktnih simbolov v starosti 1–2 leti
  44. Urška Turk: Slikanica kot izhodišče za pripovedovanje zgodbe
  45. Ema Brodar: Smrt in žalovanje v slovenskih slikanicah in zgodbah
  46. Petra Sečen: Dejavnosti ob slikanici Koko mesto za spodbujanje vidnega zaznavanja pri otrocih, starih 2–3 leta
  47. Zala Čebular: Perspektive v mladinski književnosti in sodelovanje škofjeloških knjižnic z lokalno skupnostjo
  48. Damjana Pirc: Vpliv branja na govorni razvoj v predšolskem obdobju
  49. Sara Širec: Kako vzgojitelji izbirajo kakovostne slikanice v vrtcu
  50. Ida Hribar: Pravljice Mire Mokriške ponovno oživijo
  51. Sara Plevnik: Spodbujanje družinskega branja v 1. starostnem obdobju
  52. Nina Kuzmič: Vpliv metod klasičnega branja in poslušanja pravljic na razumevanje besedila, motivacijo in interes
  53. Marlena Fortuna: Vpliv didaktičnih iger na jezikovni razvoj otrok v drugem starostnem obdobju
  54. Marina Vrevc: Vpliv tabujskih tem v mladinski književnosti na čustveni razvoj, družbeno zavedanje in vzgojo predšolskih otrok
  55. Tanja Babić: Obravnava ugank v drugem starostnem obdobju
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici