21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. Burnout and lifestyle of principals and entrepreneursJasna Lavrenčič, Boris Bukovec, Damir Karpljuk, Maja Meško, 2014, original scientific article Abstract: Research Question (RQ): What kind of lifestyle do the principals and entrepreneurs lead? Does the lifestyle of principals and entrepreneurs influence burnout? Purpose: To find out, based on the results of a questionnaire, what kind of lifestyle both researched groups lead. Does lifestyle have an influence on the occurrence of the phenomenon of burnout. Method: We used the method of data collection by questionnaire. Acquired data were analyzed using SPSS, descriptive and inference statistics. Results: Results showed, that both groups lead a similar lifestyle and that lifestyle influences burnout with principals, as well as entrepreneurs. Organization: School principals and entrepreneurs are the heads of individual organizations or companies, the goal of which is success. To be successful in their work, they must adapt their lifestyle, which can be healthy or unhealthy. If their lifestyle is unhealthy, it can lead to burnout. Society: With results of the questionnaire we would like to answer the question about the lifestyle of both groups and its influence on the occurrence of burnout. Originality: The study of lifestyle and the occurrence of burnout in these two groups is the first study in this area. Limitations/Future Research: In continuation, research groups could be submitted to the research fields of effort physiology and tracking of certain haematological parameters, such as cholesterol, blood sugar and stress hormones - adrenaline, noradrenalin, cortisol. Thus, we could carry out an even more in depth research of the connection between lifestyle and burnout.
Keywords: življenjski slog, izgorelost, podjetniki, managerji, lifestyle, burnout, entrepreneurs, managers
Published in RUP: 14.10.2015; Views: 3398; Downloads: 85
 Link to full text |
27. |
28. Osebnostne značilnosti in strategije spoprijemanja s stresom, povezane z zdravjem in izgorelostjo pri vojakih Slovenske vojskePolona Selič, Maša Serec, Davorina Petek, Maja Rus-Makovec, 2010, original scientific article Abstract: Problem: Študija odgovarja na vprašanje, katere osebnostne lastnosti izstopajopri vojakih, ki poročajo o slabšem bio-psiho-socialnem blagostanju, dosegajo višje vrednosti izgorevanja in so posledično manj učinkoviti pri deluin manj motivirani za delo. Občutenje lastnega zdravja je okvirno merilo za zdravstveno stanje posameznika, slaba samoocena zdravja pa je napovedni dejavnik povečane umrljivosti in večje potrebe po zdravstvenih storitvah. Uporabljena diagnostična strategija operacionalizira koncept zdravja, kje bio-psiho-socialno blagostanje, na eni strani ter prinaša možnost za nove ugotovitve o povezanosti stresa in izgorevanja, (samoocen) zdravja in organizacijskega ozračja na drugi strani. Metoda: Študija je potekala med letoma 2006 in 2008. Uporabili smo vprašalnik za samooceno zdravstvenega stanja, Eysenckove osebnostne lestvice, Folkman-Lazarusovo lestvico Načini spoprijemanja s stresom in lestvico izgorevanja Maslachove. Analizirali smo odgovore 390 pripadnikov Slovenske vojske, ki smo jih razdelili v skupino zdravih (SK1-Z), manj zdravih (po merilu bolniške odsotnosti zaradi bolezni; SK2-B) in skupino udeležencev njihovih misij. Ti izpolnjujejo vsa merila zdravja (na eni strani), so pa izpostavljeni posebnim delovnim obremenitvam (delo v tujini). Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični paket SPSS (v 17.0, SPSS inc.): izvedli smo t-test, Mann-Whitneyev test, Kruskal-Wallisov test, faktorsko analizo (PC-analiza, rotacija Varimax, Kaiserjeva normalizacija) in korelacijske izračune. Rezultati: Rezultate razlagamo na osnovi predpostavke, da so udeleženci odgovarjali verodostojno, opozorimo pa tudi na možnost zanikanja in/ali odpora. Ključni dejavnik razlikovanja med skupinami je izgorelost, pri kateri najvišje vrednosti dosegajo vojaki na misijah, najnižje pa skupina zdravih vojakov (razosebljenje: ?2=21,756; p=0,000; delovna neučinkovitost: ?2=7,088; p=0,029; čustvena izčrpanost: ?2=6,316; p=0,043). Razlike med SK1-Z in SK2-B pojasnjujemo z osebnostnimi značilnostmi (zaprtost/odprtost mišljenja, nevrotičnost) in t.i. psihosomatskonaravnanostjo. Za udeležence misij so značilni cinizem, mačizem in nezaupanje. Izgorelost (cinizem, nizka delovna učinkovitost) je znak izčrpanega/okvarjenega bio-psiho-socialnega blagostanja, ki lahko vodi v absentizem ali zapustitev poklica/dela. Zaključek: Predlagamo spremembo oz. dopolnitev izbirnega postopka za sprejem v Slovensko vojsko s testom temeljnih osebnostnih lastnosti ter izločanje kandidatov, ki presegajo normirane vrednosti za nevrotičnost in psihotičnost, kar bi lahko zmanjšalo uporabo manj ustreznih strategij spoprijemanja s stresom, depresonalizacijo in čustveno izčrpanost ter povečalo delovno učinkovitost. Učenje veščin v medosebnih odnosih in prevzemanje varovalnih strategij (netekmovalne fizične dejavnosti, konjički) lahko ublaži delovanje nespremenljivih delovnih pogojevin zahtev. Potrebno usmerjenost na čustva ob siceršnji mačistični subkulturi bi bilo mogoče doseči s krepitvijo skupinske povezanosti in kakovosti odnosov v enotah, s čimer bi oblikovali socialno podporo znotraj kolektiva.
Keywords: temeljne osebnostne lastnosti, spoprijemanje s stresom, izgorelost, bio-psiho-socialno blagostanje, zdravje, veščine v medosebnih odnosih
Published in RUP: 10.07.2015; Views: 3916; Downloads: 172
Link to full text |
29. |
30. |
