571. |
572. |
573. Študenti zdravstvene nege in poznavanje kršitev, ki jih določa častno razsodišče zbornice zdravstvene in babiške nege SlovenijeSuzana Mlinar, 2010, original scientific article Abstract: Namen: Cilj raziskave je bil ugotoviti seznanjenost študentov zdravstvene neges kršitvami po 42. členu Pravilnika o organizaciji in delovanju Častnega razsodišča Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter ugotoviti razlike v poznavanju kršitev v šolskih letih 2007/2008 in 2008/2009. Metode: V raziskavo je bilo zajetih 230 študentov zdravstvene nege. Vprašalnik je vseboval kršitve, ki jih navaja 42. člen Pravilnika o organizaciji in delovanju Častnega razsodišča Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Za analizo podatkov smo uporabili osnovne statistične parametre in t-Test za ugotavljanje razlik med spoloma, šolskim letom ter dokončano srednjo šolo. Podatke smo obdelali s SPSS 17.0. Rezultati: Študentje so najbolj seznanjeni s "kršitvijo poklicne molčečnosti in varovanja zasebnosti in dostojanstva bolnikov". Ugotovili smo, da so študentje v šolskem letu 2008/2009 statistično značilno bolj seznanjeni s kršitvami odklonitve nujne medicinske pomoči (p = 0,033), uničenjem ali ponarejanjem podatkov o bolniku (p = 0,001) ter krajo intelektualne lastnine (p = 0,003) glede na študijsko leto 2007/2008. Zaključek: Za zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege je pomembno poznavanje nepravilnosti pri izvajanju zdravstvene nege, ki jih kot kršitve navaja častno razsodišče. Poznavanje kršitev, ki jih navaja Častno razsodišče Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, lahko pri študentih vpliva na razvoj človeškega odnosa do bolnika ter poznavanje pristojnosti v okviru zdravstvene nege.
Keywords: študentje zdravstvene nege, zdravstvena nega, izobraževanje, kršitve v zdravstveni negi
Published in RUP: 10.07.2015; Views: 3302; Downloads: 92
 Link to full text |
574. |
575. Uporabnost podatkov o neželenih dogodkih na Psihiatrični kliniki LjubljanaAljoša Lapanja, Stanka Blagojevič, Jožica Peterka Novak, 2008, review article Abstract: Prispevek obravnava analizo neželenih dogodkov na Psihiatrični kliniki Ljubljana v letu 2006. Avtorji poudarjajo pomen rednega spremljanja, analiziranja in poročanja o neželenih dogodkih s strani zdravstvene nege pri zagotavljanju varne in s tem posledično kakovostne psihiatrične zdravstvene nege. Raziskava je bila empirična, deskriptivna, uporabljena je bila kvantitativna analiza "Poročila o incidentu". Evidentiranje neželenih dogodkov je timsko delo, v katerem sodelujejo vsi vpleteni člani osebja, bolniki in svojci. Pri poimenovanju neželenih dogodkov je nekaj praktičnih in formalnih težav, ki vplivajo na same podatke in njihovo interpretacijo. Eden od njih je različno pojmovanje dogodka in prag tolerance pri osebju za evidentiranje dogodka. Zato podatki ne kažejo nujno dejanskega stanja, ko želimo primerjati oddelke med seboj. Najpogostejša vrsta neželenih dogodkov so bili padci. Brez posledic se je končala skoraj tretjina vseh neželenih dogodkov, 41 % vseh posledic pa so telesne poškodbe bolnikov. Na primeru padcev, kot so bili definirani v metodologiji Ministrstva za zdravje, bomo pokazali, da tudi metodologija in definicija koncepta pomembno vplivata na primerljivost podatkov med posameznimi bolnišnicami. Prikazani so tudi količniki števila padcev in neželenih dogodkov na 1000 oskrbnih dni od leta 2003 dalje. Obvladovanje neželenih dogodkov v psihiatrični zdravstveni negi zavse zaposlene je eden ključnih členov pri ohranjanju in izboljševanju kakovosti obravnave bolnikov.
Keywords: neželeni dogodki, incidenti, uporabnost podatkov, kakovost, varnost, psihiatrična zdravstvena nega
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 4071; Downloads: 89
Link to full text |
576. Samozdravljenje in zdravljenje kot zdravstveni dogodekJanez Špringer, 2009, review article Abstract: Vsak dogodek, pri čemer zdravstveni in izjema, ima glede na strukturni model svojo vodoravno in navpično sestavo. Vodoravna sestava pove o začetni in končni zdravstveni prvini dogodka in o njuni nujni povezavi. Navpična sestava pa je njegova podrobna podoba glede na medsebojni odnos splošnih in podrobnih prvin. Ker je vrednost dogodka vselej odvisna od povezave, vrednost zdravstvenega dogodka pa od zdravstvene skrbi, lahko samozdravljenje in zdravljenje najlažje razločimo po tem, kdo je odgovoren za zdravstveno skrb, ki je najvišja povezava pri zdravstvenem dogodku. Zanjo je odgovorna oseba, ki postavlja zdravstveno namero. Če je to bolnik sam, imamo opraviti s samozdravljenjem, če pa je to zdravnik, govorimo o zdravljenju.
Keywords: odgovornost za samozdravljenje in zdravljenje, zdravstveni dogodek, pasivno in dejavno načelo, ocena zdravljenja z zdravili, zdravstvena namera, zdravstveno ukrepanje
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 2922; Downloads: 51
Link to full text |
577. |
578. |
579. |
580. |
