| Abstract: | Generativna UI se vse pogosteje uporablja za ustvarjanje glasbe. To poglavje proučuje, kakšen vpliv ima ta pojav na vidike glasbene interpretacije. Glede na način, kako UI ustvarja besedila, slike, glasbo in druge vsebine, je verjetno, da bo v primerjavi s človeškimi ustvarjalci zmanjšala razpon interpretacijskih različic v svojih rezultatih. Ta trditev je razdelana v treh korakih: najprej je predstavljenih več primerov pesmi, ki jih je ustvarila UI, da bi orisali, kaj trenutno zmore. Drugič, opisan je način delovanja velikih jezikovnih modelov (LLM) osnovnih sistemov številnih generatorjev UI, iz katerega je razvidno, da so LLM nagnjeni k standardizaciji svojih rezultatov, pri tem pa odstranijo tudi vse posebnosti ali idiosinkrazije, ki bi jih utegnili (nezavedno) vključiti človeški ustvarjalci. Rezultati UI so tako rekoč »depersonalizirani«. Tretjič, predstavljen je koncept »kolapsa modela«. Ta je posledica še večje homogenizacije, saj bodo sistemi UI v svoje procese neizogibno vključevali vse več podatkov, ki jih je že ustvarila UI, s čimer bo sprožena spirala samoreferenčnosti, ki bo na dolgi rok verjetno pripeljala do propada sistemov. Čeprav to morda ni neizogibno, pa predstavlja dovolj veliko tveganje, da bi se morali zamisliti in več časa posvetiti oceni nevarnosti, ki jo generativna UI pomeni za interpretacijsko raznolikost |
|---|
