Lupa

Show document Help

A- | A+ | Print
Title:E contra U : Zusammenarbeit und Streit zweier Sparten im Österreichischen Komponistenbund
Authors:ID Krones, Hartmut (Author)
Files:.pdf ZUP_Krones_Hartmut_2026.pdf (158,64 KB)
MD5: 6ADF624D44DFF0B4D5E375A6520779D9
 
URL https://hippocampus.si/ISBN/978-961-293-555-9/39-47.pdf
 
Language:German
Work type:Not categorized
Typology:1.16 - Independent Scientific Component Part or a Chapter in a Monograph
Organization:ZUP - University of Primorska Press
Abstract:Am 14. Juni 1913 schlossen sich Österreichs schöpferische Musiker in einer „constituierenden 1. Versammlung des Oesterreichischen Komponisten-Clubs“ zu einer Interessen-Vereinigung zusammen, die nicht nur gesellschaftliche Kontakte pflegen und Fachgespräche fördern sollte, sondern durchaus kämpferische Aktionen zur Durchsetzung ureigenster Anliegen des Komponistenstandes im Sinne hatte. Zunächst als „Club“ gegründet, wurde die Vereinigung 1917 in „Komponistenbund“ umbenannt und schließlich 1930 in zwei „Sektionen“ geteilt: eine für „ernste Musik“ und eine für „Unterhaltungsmusik“ (bis dahin sprach man hier von „Musik heiterer Richtung“). Und damit begannen die Differenzen, unter anderem aus Gründen der Verwendung der vorhandenen Gelder. Noch mehr Probleme stellten sich ein, als die Vereinigung im März 1938 nach dem „Anschluß“ Österreichs an Hitler-Deutschland aufgelöst und in den „Bund deutscher Komponisten aus Österreich“ übergeführt wurde: Der erste Beschluß der ebenfalls „gleichgeschalteten“ Urheberrechtsgesellschaft A.K.M. galt den Regelungen für die nur „U-Komponisten“ betreffende „Tonfilm-Verrechnung“ – sie wurden rückwirkend „dem bei der [deutschen] STAGMA gültigen Schlüssel“ angepaßt. Nach der Wieder-Errichtung des „Österreichischen Komponistenbundes“ vom November 1947 setzten sich auch die Mißstimmungen und Meinungsverschiedenheiten zwischen „E-Sektion“ und „U-Sektion“ fort, die zum Teil sogar weiterhin die ideologisch-politischen Lager der Jahre 1938–1945 widerspiegelten. Unter anderem wurde von der U-Sparte ein Dachverband der drei Organisationen Komponistenbund (ÖKB), Internationale Gesellschaft für Neue Musik (IGNM) und Österreichische Gesellschaft für zeitgenössische Musik (ÖGZM) verhindert, und das vielleicht, weil als Präsident ein „nichtarischer“ Komponist vorgesehen war. Selbstverständlich wurde das nie als Grund benannt. „Offiziell“ wollten die „U-Komponisten“ lediglich keinen Vertreter der „Avantgarde“.
Keywords:Österreichischer Komponistenbund, Österreichische Musikgeschichte, Musiksoziologie, Tantiemen, U-Musik
Publication status:Published
Publication version:Version of Record
Place of publishing:Koper in Ljubljana
Publisher:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Year of publishing:2026
Number of pages:str. 39-47
PID:20.500.12556/RUP-22747 This link opens in a new window
ISBN:9789612935559
DOI:https://doi.org/10.26493/978-961-293-555-9.39-47 This link opens in a new window
Publication date in RUP:10.03.2026
Views:411
Downloads:5
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a monograph

Title:Skladateljska društva nekoč in danes : preplet stanovskega in nacionalnega
Place of publishing:Koper in Ljubljana
Publisher:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Year of publishing:2026
ISBN:978-961-293-555-9
COBISS.SI-ID:268951043 This link opens in a new window
Collection title:Studia musicologica Labacensia
Collection numbering:9
Collection ISSN:2712-2867

Licences

License:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/
Description:A creative commons license that bans commercial use, but the users don’t have to license their derivative works on the same terms.

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Resna glasba proti zabavni glasbi : sodelovanje in konflikti med dvema sekcijama Avstrijskega združenja skladateljev
Abstract:14. junija 1913 so se avstrijski glasbeni ustvarjalci na 1. konstitutivni seji Avstrijskega skladateljskega kluba združili v interesno združenje, katerega namen ni bil le vzdrževanje družabnih stikov in spodbujanje strokovnega dialoga, temveč tudi prizadevanje za uveljavitev lastnih interesov skladateljskega stanu. Združenje, ki je bilo najprej ustanovljeno kot klub, se je leta 1917 preimenovalo v združenje skladateljev in se nato leta 1930 razdelilo v dve sekciji: sekcijo resne glasbe in sekcijo zabavne glasbe (do takrat se je govorilo o »glasbi v veselem slogu«). S tem so se začele pojavljati razlike, med drugim zato, ker je bilo treba razpoložljiva denarna sredstva porazdeliti na (dražje) simfonične koncerte na eni in (veliko cenejše) dunajske večere samospevov na drugi strani. Še več težav se je pojavilo, ko je bilo združenje marca 1938 po priključitvi Avstrije Hitlerjevi Nemčiji razpuščeno in preoblikovano v Zvezo nemških skladateljev iz Avstrije: prvi sklep prav tako z nacionalsocialističnim nazorom usklajene družbe za avtorske pravice A.K.M. je vseboval predpise za obračun zvočnega filma, ki je veljal samo za skladatelje zabavne glasbe – ti so bili z veljavnostjo za nazaj usklajeni s ključem, ki je veljal pri [nemški] družbi za upravljanje avtorskih pravic STAGMA. Po ponovni ustanovitvi Avstrijskega združenja skladateljev novembra 1947 so se nadaljevale tudi napetosti in razhajanja v mnenjih med sekcijo resne glasbe in sekcijo zabavne glasbe, ki so bili delno še naprej odraz ideološko- -političnih taborov iz obdobja 1938–1945. Med drugim je sekcija zabavne glasbe preprečila ustanovitev Krovne zveze treh organizacij – Avstrijskega združenja skladateljev (ÖKB), Mednarodne družbe za novo glasbo (IGNM) in Avstrijske družbe za sodobno glasbo (ÖGZM), in sicer zato, ker za predsednika ni bil predviden »arijski« skladatelj. Seveda to ni bilo nikoli navedeno kot razlog. Uradno skladatelji iz sekcije zabavne glasbe niso želeli predstavnika »avantgarde«.
Keywords:Avstrijsko združenje skladateljev, avstrijska glasbena zgodovina, glasbena sociologija, avtorske pravice, popularna glasba


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica