| Abstract: | Čas, ki ga obiskovalci porabijo za ogled umetniških del, pogosto imenovan čas zadrževanja (dwell time), je v muzeologiji že dolgo predmet raziskav kot možen vedenjski pokazatelj vključenosti obiskovalcev. Vendar pa lahko čas zadrževanja odraža tako resnične preference kot tudi situacijske dejavnike, kot je utrujenost, pri čemer je bilo razločevanju teh signalov za potrebe računalniškega modeliranja namenjene razmeroma malo pozornosti. Ta študija raziskuje, ali lahko čas zadrževanja služi kot veljaven pokazatelj preferenc za implicitno modeliranje uporabnikov in ali lahko njegova vključitev izboljša priporočanje umetniških del. Z uporabo podatkovne zbirke BIRD, ki vsebuje podatke o sledenju očem za pridobivanje časa zadrževanja ter eksplicitnih preferenc 51 muzejskih obiskovalcev, poročamo o treh glavnih ugotovitvah. Prvič, obiskovalci porabijo statistično značilno več časa za ogled umetniških del, ki so jim všeč (v povprečju 9,27 sekunde), pri čemer je učinek velik (Cohenov d = 1,47). Drugič, potrdimo pojav muzejske utrujenosti, to je postopnega upadanja pozornosti obiskovalcev med obiskom muzeja, saj opažamo 34-odstotno zmanjšanje časa zadrževanja od začetka do konca obiska. Tretjič, ovrednotimo pristope kolaborativnega filtriranja in ugotovimo, da modeli, ki temeljijo zgolj na implicitnih podatkih in uporabljajo samo čas zadrževanja, dosegajo rezultate blizu ravni naključnega ugibanja. Nasprotno pa hibridni pristop, ki uporablja čas zadrževanja za izračun podobnosti med umetniškimi deli, preference pa napoveduje na podlagi eksplicitno izraženih všečkov, dosega najboljšo uspešnost (AUC-ROC = 0,755; AP = 0,522). Te ugotovitve kažejo, da čas zadrževanja zagotavlja dopolnilne informacije k eksplicitnim povratnim informacijam ter lahko izboljša muzejske priporočilne sisteme, kadar je ustrezno vključen v model. |
|---|
