321. |
322. Linking within- and between-host dynamics to study the evolutionary dynamics of pathogensBarbara Boldin, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: evolucija, gnezdeni modeli, dinamika znotraj gostitelja, superinfekcija, razvejanje, evolucijsko stabilna strategija, patogeni, evolution, nested models, within-host dynamics, superinfection, branching, evolutionarily stable strategy, pathogens
Objavljeno v RUP: 15.10.2015; Ogledov: 2518; Prenosov: 76
 Povezava na celotno besedilo |
323. Raziskava odnosa vzgojiteljev do pomena medkulturne vzgoje v predšolskem obdobju : diplomsko deloAndreja Zgonc, 2015, diplomsko delo Ključne besede: kultura, večkulturnost, medkulturnost, medkulturna vzgoja, medkulturni dialog, medkulturne kompetence, otroci priseljenci, medkulturno kompetentni vzgojitelji
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4471; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (793,87 KB) |
324. |
325. |
326. |
327. Pomen glasbenih aktivnosti učencevBarbara Kopačin, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Rezultati raziskav ugotavljajo, da so glasbene aktivnosti otrok (v predšolskem in šolskem obdobju) pri glasbenem pouku pomembne. Pri izvajanju različnih glasbenih dejavnosti se pri otrocih, poleg glasbenih, spontano razvijajo splošne osebnostne lastnosti, kot so sposobnost zaznavanja, pozornosti, motorične spretnosti, jezikovne komunikacije, socialnega vedenja in znanja. Pravilno izbrane glasbene vsebine in dejavnosti (poslušanje, izvajanje in ustvarjanje) so povezane tudi z otrokovim estetskim, moralnim, telesnim in intelektualnim razvojem (Campbell 2004; Čebulc 2009; Denac 2002; Habe 2006; Günther 1998; Sicherl-Kafol 2001; Slosar 2002). Z različnimi glasbenimi aktivnostmi namerno izzovemo in vodimo raznovrstne psihološke procese, ki pomembno vplivajo na vsa področja otrokovega razvoja in počutja ter usmerjajo njegove dejavnosti. Glasbene aktivnosti pomembno prispevajo k večji splošni uspešnosti učencev pri pouku, k njihovemu splošnemu razvoju in počutju, vplivajo na razvoj učenčeve čustvene stabilnosti, ustvarjalnosti, socialnosti, ekstra-/ introvertiranosti, psihomotorike, zbranosti in usmerjene pozornosti, motivacije, samozavesti in samopodobe, uspešnosti učenja, inteligentnosti in logičnega mišljenja. Glasba je tudi sredstvo za omiljenje različnih nevroz, za sproščanje, odpravljanje stresnih situacij in za izboljšanje počutja učencev (Slosar 1999). Rezultati raziskave (Kopačin 2011) so potrdili, da so povezave med izvajanjem in aktivnim sodelovanjem učencev pri glasbenih dejavnostih zelo pomembne za splošno uspešnost pri pouku in uspešnost pri posameznih predmetih (slovenski jezik, matematika, športna vzgoja, tuj jezik) ter inteligentnost.
Ključne besede: glasbene aktivnosti, uspešnost pri pouku, inteligentnost, vedenjski vzorci
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4012; Prenosov: 136
Povezava na celotno besedilo |
328. Uporaba teorije priredb pri pouku književnostiBarbara Zorman, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Uporaba medijskih priredb literature je precej razširjena pri različnih oblikah (po) uče(va)nja književnosti v osnovnih in srednjih šolah, hkrati pa slabo metodološko in teoretično podprta. Prispevek razmišlja, kako bi bilo s teorijo priredb omenjeno prakso mogoče izboljšati v smeri aktiviranja in sistematiziranja izkušenj učencev. S tega stališča se zdijo uporabna naslednja izhodišča. Prvič: avtorstvo. Teorija priredb prevprašuje status izvirnosti pri nekaterih kanonskih literarnih delih tako, da jih vzpostavlja kot predelave v nizu besedil. Zavrača apriorno hierarhijo med literaturo in drugimi (umetniškimi) mediji, posledično tudi princip zvestobe predelave izvirniku, za katerega domnevam, da je najpogostejši šolski pristop pri analizi priredb. To učencem odpira nove poglede na literaturo (npr. vprašanje kanona, vloga literature v družbi, ekonomski vidiki umetniške, sploh priredbene produkcije) pa tudi lastno ustvarjalnost. Drugič: primerjava med različnimi umetniškimi mediji je v skladu z navodili v učnem načrtu eden od osnovnih ciljev analize priredbenega procesa. Prispevek osvetli nekaj principov soočanja semiotičnih sistemov na podlagi primerjave med umetniškimi izvedbami skupne pripovedi (na primer po naratoloških kategorijah, kot so koncept pripovedovanje/ prikazovanje oziroma globinske strukture, zgodba, oseba, prostor, čas). Ker pa je opredeljevanje umetniških medijev kot čistih, izraznih zlasti v enem kodu (npr. film kot umetnost podobe), problematično, se ga zdi smiselno nadgrajevati s premiso, da je sleherni medij večkoden oziroma hibriden. Učencem, ki se v prostem času srečujejo predvsem z elektronskimi teksti, tak pristop omogoča refleksijo ter sistematizacijo spontano pridobljenih izkušenj. Tretjič, a nič manj pomembno: recepcija. Primerjanje lastnega odzivanja na čustvene, miselne in etične signale kot tudi na prazna mesta v umetniških delih v različnih medijih ponuja odlična izhodišča za kritični premislek o lastni vlogi receptorja.
Ključne besede: večkodna pismenost, verbalna in vizualna reprezentacija, filmska vzgoja, teorija adaptacij
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3112; Prenosov: 64
Povezava na celotno besedilo |
329. |
330. |
