341. |
342. Physical self-perceptions and self-esteem in relation to body mass status among female adolescentsPetra Dolenc, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: The purpose of the study was to examine the physical self-concept and self-esteem in adolescent girls aged between 13 and 18 years in relation to their body mass status. The Slovenian version of the Self-Description Questionnaire (PSDQ) was used to determine the multidimensional physical self-concept among participants. The results indicated that overweight girls reported greater body dissatisfaction in terms selfperceived body fat and physical appearance compared to normal-weight girls. Overweight girls also achieved significantly lower scores in the selfperceived physical abilities, as well as global physical-self and selfesteem than normal-weight peers. As expected, underweight girls reported the lowest amount of body fat. Moreover, they reported lower levels of physical activity than normal-weight peers and had less physical strength compared to the other body mass index categories. The findings has significant implications for the work with adolescent girls in terms of developing appropriate educational intervention and physical education programmes aimed towards reinforcing and increasing self-esteem and promoting active lifestyle.
Ključne besede: mladostniki, ženske, indeks telesne mase, telesna samopodoba, adolescents, females, body mass index, physical self-concept
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3713; Prenosov: 392
 Povezava na celotno besedilo |
343. |
344. |
345. |
346. Analiza razumevanja pojma plovnost v kontekstu njegovega prenosa od vzgojitelja na otrokePetra Furlan, Samo Fošnarič, 2014, strokovni članek Opis: Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje različna področja izobraževanja, ki se med seboj smiselno in celostno povezujejo. Narava je eno izmed področij, ki predstavlja otrokovo prvo spoznavanje sveta in prvo vodeno spoznavanje narave. Naravoslovne vsebine so namreč zelo primerne za raziskovanje, saj so predmeti in pojavi konkretni in za otroke bolj privlačni. Pouk naravoslovja bi tako lahko deloval kot izhodišče za vse druge vsebine, vendar poučevanje naravoslovja povzroča številne težave, predvsem s tem, kako vsebine predstaviti otrokom. To pogosto predstavlja izziv in odgovornost za vzgojitelje, saj mora biti podajanje vsebine prilagojeno otrokovi starosti, uporabljati morajo pravilno izrazoslovje, hkrati pa se morajo izogibati pretiranemu poenostavljanju in posploševanju. Plovnost je naravni pojav, s katerim se sreča vsak otrok, a ga je težko razložiti. V prispevku ocenjujemo poznavanje in razumevanje plovnosti pri izrednih študentih študijskega programa Predšolska vzgoja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se izvaja na različnih lokacijah po Sloveniji. Gre za študente, ki že poučujejo v vrtcih, in zato predpostavljamo, da so z navedeno vsebino dobro seznanjeni, saj so se z njo že srečali pri fizikalnih vsebinah med študijem. Preverili smo, na kašen način razložijo plovnost otrokom in če se njihovo znanje o plovnosti razlikuje glede na kraj izvajanja študija. Ugotovili smo, da je znanje študentov o plovnosti izredno slabo in pomanjkljivo. Poleg tega imajo študentje o plovnosti precej napačnih predstav, ki jih prenašajo na otroke. Z raziskavo potrdimo, da niti delovna doba niti kraj izobraževanja bistveno ne vplivata na njihovo razlago o plovnosti (p > 0,05).
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, naravoslovje, plovnost
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 3168; Prenosov: 75
Povezava na celotno besedilo |
347. |
348. |
349. |
350. |
