Iskanje po repozitoriju

Opis: Medijska produkcija je krovni pojem, ki zajema vse postopke priprave, produkcije, obdelave in razširjanja medijskih vsebin in storitev na sodobnih medijskih platformah. Po prehodu iz analogne v digitalno radiodifuzijo ob koncu prvega desetletja 21. stoletja, ki je združil zahteve po političnih, tehnoloških in strukturnih spremembah vlog medijskih producentov in njihovega dostopa do medijskih občinstev, so tradicionalni mediji opustili vlogo edinih producentov medijskih vsebin in ob manjšem deležu lastne produkcije vse bolj postajajo podjetja in ustanove za naročanje, nakupovanje, prodajo in razširjanje medijskih vsebin. Do teh sprememb je prišlo in še potekajo pod vplivom medijske konvergence, združevanja ne le medijskih vsebin na novih spletno posredovanih medijskih platformah, ampak tudi produkcijskih procesov in načinov razširjanja medijskih vsebin med uporabniki. Nove tehnologije in na njih zasnovane naprave so spremenile naravo posameznih tradicionalnih medijskih poklicev (novinarjev, snemalcev in montažerjev), ter nabor znanj, ki so po novem potrebna za opravljanje teh del, organizacijo dela in celovito delovanje medijskih podjetij in ustanov. Prišlo je tudi do demonopolizacije nekaterih poklicev, zlasti novinarskega, saj je finančna dostopnost novih, večopravilno zmogljivih mobilnih naprav omogoča razvoj tudi drugih oblik novinarstva, ko so državljansko, skupnostno in novinarstvo na družabnih omrežjih. Pod vplivom tehnološko pogojenega optimizma v praksi prihaja do enačenja vlog poklicev, ki dejansko sodelujejo v produkciji medijskih vsebin, in vlog tistih, ki medijsko produkcijo samo posnemajo. Spreminja se tudi definicija medijev, pri čemer mednje pogosto nekritično uvrščajo tudi oblike komuniciranja, ki z mediji nimajo veliko skupnega.
Ključne besede: mediji, medijska produkcija, medijska konvergenca, video novinarstvo, mobilno novinarstvo, študijsko gradivo
Objavljeno v RUP: 20.02.2024; Ogledov: 520; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,55 MB)

Opis: Članek v ospredje postavlja idejo aktivističnega državljana in sooča teorije, ki novo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo postavljajo kot vzvod za demokratizacijo elektronske javne sfere, s teorijami, ki opozarjajo na različno sposobnost množičnih ali osebnih medijev pri generiranju političnega vpliva. Razlike so osvetljene na treh področjih družbenega sistema komuniciranja - na infrastrukturi, distribucijskih servisih ter na vsebinah in komunikacijskih servisih. Teza je, da avtorji, ki v razvoju IKT vidijo izhod iz hierarhično vodene produkcije sporočil, ne upoštevajo kontradiktornega odnosa med interesi korporativnih lastnikov in končnih uporabnikov. Avtor ugotavlja, da je amaterska produkcija tematsko dokaj razpršena, obenem pa prevzema del stroškov dela in opreme, tako da jo današnja konstelacija političnih in ekonomskih sil brez nevarnosti, da bi bila sposobna generirati večjo količino političnega vpliva, mnogokrat močno stimulira.
Ključne besede: državljanstvo, javna sfera, mediji, produkcija, distribucija, informacijska ekonomija, tehnologija
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 3068; Prenosov: 83
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: zdravje, povpraševanje po zdravju, model, zdravstvena ekonomija, produkcija zdravja
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3397; Prenosov: 92
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: revija Kaplje, povojna revijalna produkcija, Idrija, literarne revije, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3341; Prenosov: 56
Celotno besedilo (601,90 KB)