11. Kulturni kapital kot dejavnik vpliva na višino izobraževalnih dosežkov albanskih otrok, ki se šolajo v Republiki Sloveniji : magistrsko deloEva Vavroš, 2015, diplomsko delo Ključne besede: kulturni kapital, izobraževalni dosežki, albanski otroci, priseljenci, etnična manjšina, utelešeno stanje kulturnega kapitala, objektificirano stanje kulturnega kapitala, institucionalizirano stanje kulturnega kapitala Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 2776; Prenosov: 100 Celotno besedilo (1,11 MB) |
12. |
13. Rakiški stržen, značilnosti porečja in kakovostno stanje vodotoka : zaključno deloTina Rupnik, 2014, diplomsko delo Ključne besede: hidrogeografija, Rakiški stržen, Pivka, kakovostno stanje, onesnaževanje, Rakitnik, poplave, zaključna dela Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3402; Prenosov: 50 Celotno besedilo (2,98 MB) |
14. |
15. Organizacijska kultura kot učinkovito orodje za obvladovanje varnosti in zdravja pri deluMartina Miklavčič Šumanski, Igor Kolenc, Mirko Markič, 2007, izvirni znanstveni članek Ključne besede: anketa, etika, izdelovalno podjetje, organizacijska kultura, program ukrepov, stanje, varnost in zdravje pri delu, varnostna kultura, vrednote Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3239; Prenosov: 37 Povezava na celotno besedilo |
16. Zaznavanje kakovosti varnosti in zdravja pri delu kot podlaga za njeno obvladovanjeMiran Pavlič, Mirko Markič, 2007, izvirni znanstveni članek Ključne besede: anketa, delojemalci, delodajalci, kakovost, model prioritet, podjetja, organizacije, stanje, strokovna javnost, varnost, zdravje, zadovoljstvo Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2848; Prenosov: 22 Povezava na celotno besedilo |
17. Psihološki učinki skrajne gibalne neaktivnosti v pogojih simulirane breztežnostiPetra Dolenc, Matej Tušak, Tjaša Dimec Časar, Rado Pišot, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Najpogostejša metoda za spremljanje učinkov popolne gibalne neaktivnosti na človekov organizem je simuliranje breztežnostnega stanja oziroma bed rest (BR) model, ki predpostavlja daljše obdobje ležanja v vodoravnem položaju. V raziskavi smo ugotavljali spremembe v razpoloženju, psihološkem blagostanju, spoprijemalnih strategijah in telesni samopodobi med 35-dnevnim mirovanjem v strogem vodoravnem položaju pri desetih mladih zdravih moških. Psihološke vprašalnike so izpolnjevali pred začetkom eksperimenta in ob koncu le-tega. Emocionalna stanja, zadovoljstvo z življenjem in telesna samopodoba se niso statistično pomembno spremenili po BR obdobju, rezultati na lestvici CRI pa kažejo na trend porasta uporabe na emocije usmerjenega spoprijemanja in upada na problem usmerjenega soočanja s težavami. Splošno počutje udeležencev, izraženo z rezultatom na lestvici GHQ, se je po eksperimentu v primerjavi s predeksperimentalnim obdobjem poslabšalo. Izraženost teh simptomov pa je bila tudi po obdobju gibalne imobiliziranosti relativno nizka in ni predstavljala grožnje za psihično zdravje udeležencev. Naši rezultati kažejo na to, da so ugodne bivanjske razmere in možnost socialne interakcije v času popolne telesne neaktivnosti nekakšno varovalo pred poslabšanjem psihičnega statusa oziroma ublažijo negativne učinke, ki jih povzroča daljša gibalna imobiliziranost. Dobljeni izsledki imajo aplikativno vrednost na področju zdravstvene preventive in rehabilitacije. Ključne besede: gibalna neaktivnost, psihično stanje, simulirana breztežnost, bed rest raziskave Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4330; Prenosov: 28 Povezava na celotno besedilo |
18. |
19. Cutting tool wear monitoringSlavko Dolinšek, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: tehnika, obdelava materialov, orodja, stanje, nadzor, odrezovanje, obraba, akustične emisije, energetski modeli, procesi Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3797; Prenosov: 113 Povezava na celotno besedilo |
20. Gibalna dejavnost in zdravstveno stanje zaposlenih v igralništvuSuzana Mlinar, Jože Štihec, Damir Karpljuk, Mateja Videmšek, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Namen: Cilj raziskave je bil ugotoviti razlike v stresu in zdravstvenem stanju glede na pogostost ukvarjanja z gibalno dejavnostjo med zaposlenimi v igralništvu. Metode: V raziskavo smo zajeli 251 (47,4 % moških in 52,6 % žensk) ljudi, zaposlenih v Hitovi igralnici Park, v starosti od 18 do 58 let. Vzorec spremenljivk je vseboval socialno demografske značilnosti, stres, gibalno dejavnost in zdravstveno stanje. Za analizo podatkov so bili uporabljeni osnovni statistični parametri in CHI2. Za statistično analizo podatkov smo uporabljali program SPSS - 15.0 za Windows. Rezultati: Redno gibalno dejavnih je 51,4 % anketiranih. Redno gibalno dejavni ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot odlično ter veliko boljše od drugih enake starosti(p = 0,017). Prav tako statistično značilno navajajo manj zdravstvenih težav (p = 0,034). Zaključek: Redno gibalno dejavni ljudje pogosteje bolje ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot neredno gibalno dejavni ljudje. Redno športno dejavni ljudje se zavedajo, da so vplivi redne športne dejavnosti vpleteni v široke razsežnosti zdravega življenjskega sloga. Ključne besede: gibalna dejavnost, stres, zdravstveno stanje Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3382; Prenosov: 43 Povezava na celotno besedilo |