Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Communication with elderly patients through an intermediary in family medicine
Danica Rotar-Pavlič, Igor Švab, Marko Kolšek, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Accurate reporting of a patient's story is an important skill in medicine. A doctor's interpretation of the patient's story reflects not only what was actually said, but also the doctor's view of the problem. Additional problems may appear when an intermediary is used for communication with patients. This problems may be influenced by the circumstances of the interview and the personal characteristics of an intermediary. Objectives: The aim of the study was to identify common characteristics of information that is lost, added and matched in a consultation with an intermediary. Methods: The qualitative study was done on a sample of 39 elderly patients from 26 different practices. The first part of the study consisted of one-to-one semi-structured interviews with elderly patients that were transcribed and coded. In the second stage of the study the interviewers who were involved in the first stage of study were debriefed and questioned about their interviews with patients. All interviews were audiotaped and transcribed verba tim.The transcripts and the codes of the first stage were compared with the transcripts and codes of the second stage. Results: After the comparison of the patient's transcripts with the transcripts of the interviewers, the data could be divided in three cathegories of information: omitted data - data that appear in the transcripts of the patients, but not in the transcripts of the debriefing of the interviewers, added data - data that appear only in the transcripts of the debriefing of the interviewers and matchingdata - data that appear in the transcripts of the patients and in the debriefing of the interviewers. Conclusion: There are differences between what occurs in a medical interview and what is reported by the interviewer in a debriefing. Some information is omitted and new information may appear that may increase our understanding, but may also be a source of added bias.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: komunikacija, starejši bolniki, posredniki, družinska medicina
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 3114; Prenosov: 19
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Ekonomski imigranti v Sloveniji in njihova stališča o boleznih - kvalitativna raziskava
Majda Brovč, Janja Ahčin, Marija Šlajpah, Danica Rotar-Pavlič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišče: V ambulanti družinske medicine pogosto opažam, da je izid zdravljenja delavcev z začasnim delovnim dovoljenjem s področij bivše Jugoslavije slabši od pričakovanega. Za boljši izid zdravljenja je bistveno poznavanje njihovih stališč o boleznih. Namen raziskave: Spoznati stališče tehdelavcev do vzrokov zdravstvenih težav, motive za obisk pri zdravniku, ugotoviti, kako skrbijo za lastno zdravje, in spoznati vplive na proces zdravljenja. Namen raziskave ni posploševanje rezultatov na celotno populacijodelavcev z začasnim delovnim dovoljenjem s področij bivše Jugoslavije, ker se rezultati nanašajo izključno na preiskovano skupino. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija z analizo intervjujev povprašalniku ETHNIC. Podatke so analizirali trije neodvisni raziskovalci z vsebinsko analizo besedila po deduktivno- induktivni metodi. Rezultati in zaključki: Delavci vidijo vzroke za zdravstvene težave v napornem delu, slabihdelovnih pogojih in prehrani ter slabih stanovanjskih razmerah, a tudi vmočnih negativnih čustvih. K zdravniku pridejo z bojaznijo pred invalidnostjoin skrbjo glede finančnega vzdrževanja družine v izvornem okolju.Družina in sodelavci lahko igrajo dejavno vlogo v procesu soodločanja ozdravljenju. Mediji na stališča o zdravju in bolezni vplivajo negativno. Skrbza zdravje povezujejo predvsem z načinom prehranjevanja, kajenjem in pitjem alkohola. Samozdravljenje je prisotno ob poškodbah, kožnih vnetjih in bolečinah. Do zdravil pridejo na različne načine. Večina zavrača iskanje pomoči pri zdravilcih, nekateri pa imajo o tem pozitivno mnenje. Delavci zdravnika spoštujejo, v odnosu z njim pa lahko zavzamejo pasivno vlogo. Ovire med procesom zdravljenja nastajajo zaradi finančnih in bivanjskih težav, napornega dela in neustreznega medkulturnega sporazumevanja. Med zdravljenjem jim pomagajo sodelavci. Odnos z delodajalcem je v procesu zdravljenja moteči dejavnik.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: odnos zdravnik-bolnik, ovire pri zdravljenju, medkulturno sporazumevanje
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2062; Prenosov: 28
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
Patients' adherence to treatment of diabetes mellitus
Davorina Petek, Danica Rotar-Pavlič, Janko Kersnik, Igor Švab, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišče: Za uspešno zdravljenje diabetesa je zelo pomembna bolnikova sposobnost za samooskrbo. Bolniki vsakodnevno sprejemajo odločitve, kako vključiti priporočila zdravljenja v svoje življenje, ne da bi pri tem trpela kakovost njihovega življenja. Raziskava predstavlja, kakšne ovire v sodelovanju pri zdravljenju občutijo sladkorni bolniki. Metode: Uporabljena jebila kvalitativna metodologija s petimi fokusnimi skupinami bolnikov in eno skupino strokovnjakov z osrednjega področja Slovenije. Prepis posnetka je bil dvojno neodvisno analiziran z uporabo metode bazalne teorije z določitvijo kod kot osnovnih analiznih enot in združevanjem kod v teme in kategorije. Rezultati: Bolnikova stališča do bolezni se po postavitvi diagnoze sčasoma spreminjajo. K prilagoditvi na drugačne življenjske okoliščine in k ponovnemu obvladovanju življenja pripomorejo znanje o bolezni in lastne izkušnje v zveziz boleznijo. Prijatelji in družina ne podpirajo vedno zdravljenja sladkorne bolezni. Nekateri bolniki v družbi zanikajo bolezen, ker jo čutijo kot stigmo. Sladkorna tudi vpliva na bolnikovo delovno sposobnost in finančno blagostanje. Pri premagovanju ovir je zelo pomembno vzajemno zaupanje z zdravnikom in zdravnikovo iskreno zanimanje za težave bolnika. Bolniki odklanjajo presplošne nasvete in pričakujejo, da jim bo zdravnik pomagal razviti sposobnost samooskrbe in obvladovanje bolezni. Na sposobnost samooskrbe pa vplivajo tudi dobra organiziranost bolnikovega življenja in njegove osebnostne lastnosti. Razprava: Raziskava predstavlja ovire za bolnikovo zavzetost za zdravljenje, kot jih doživlja bolnik. Bolniki čutijo pravico do občasne opustitve priporočenega zdravljenja, posebej v določenih družabnih in življenjskih okoliščinah. Ravnovesje med željami bolnika, delovnimi zahtevami in priporočili za zdravljenje na eni strani ter k bolniku usmerjena individualna podpora zdravnika ob bolnikovi prilagoditveni sposobnosti na drugi strani lahko izboljša zdravstveno oskrbo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zavzetost za zdravljenje, osnovno zdravstvo, samooskrba, kvalitativna metodologija, sladkorna bolezen
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2357; Prenosov: 70
URL Polno besedilo (0,00 KB)

4.
5.
6.
Vrsta opioidne substitucijske terapije in izid zdravljenja
Ivo Jambrošič, 2016, magistrsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: medicinske sestre, odvisnosti, zdravljenje, opioidna substitucijska terapija, magistrske naloge
Objavljeno: 18.03.2019; Ogledov: 207; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (908,76 KB)

7.
Dejavniki trajanja hospitalizacije v neakutni obravnavi
Vida Oražem, 2017, magistrsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: trajanje hospitalizacije, starostniki, neakutna obravnava
Objavljeno: 18.03.2019; Ogledov: 145; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici