111. |
112. Outline of implemented eco-innovation activities : the case of clusters of South Eastern European regionJana Hojnik, Mitja Ruzzier, Aleš Lipnik, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Background and Purpose: Providing a win-win situation for enterprises and the environment is raising the importance of eco-innovation. This article sheds light on the eco-innovation activities implemented within the clusters of the South Eastern European region (hereafter the SEE region). The main objective of this paper is to provide an outline of the situation pertaining to the implementation of eco-innovation activities in analyzed clusters. Methodology: Empirical evidence is provided through the performance of survey research with a sample of 52 clusters, encompassing 11 countries of the SEE region. The basic research method used in this research was a questionnaire developed for cluster organizations, with which we gathered the data and afterwards conducted descriptive statistics. Results: The findings demonstrate that the majority of analyzed clusters implement eco-innovation activities. The results indicate that 40 clusters out of 52 in all have set objectives with regard to eco-innovation support in their national or regional programs, followed by 35 clusters, which include objectives related to eco-innovation in their cluster strategies, and lastly, only 15 clusters are primarily focused on eco-innovation. Hence, our study depicting the current situation regarding the implementation of eco-innovation activities in analyzed clusters and clusters% orientation towards eco-innovation leads to us the discussion of why such differences in clusters occur. Conclusion: The huge differences related to the implementation of eco-innovation activities in clusters of the SEE region, can also reflect the level of the national/regional development in terms of economic indicators such as GDP and, at the same time, offer room for a lot of improvement, and an exchange of best practice.
Ključne besede: eco-innovation, clusters, SEE region
Objavljeno v RUP: 24.01.2018; Ogledov: 2602; Prenosov: 128
 Povezava na celotno besedilo |
113. |
114. |
115. |
116. |
117. Voditeljstvo in uvajanje modela odličnosti EFQM v slovenskem visokem šolstvuMaja Pungeršek, Matjaž Maletič, Jana Suklan, Maja Meško, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšno je udejstvovanje voditeljev pri dejavnikih voditeljstva v slovenskem visokem šolstvu (VŠ) in kakšna je možnost vpeljave modela EFQM v celotno slovensko VŠ?
Namen: Namen prispevka je proučiti udejstvovanje voditeljev pri dejavnikih voditeljstva v slovenskem VŠ in uvajanje modela EFQM v slovensko VŠ ter nakazati možne usmeritve za izboljšanje stanja.
Metoda: Prispevek temelji na teoretičnem in empiričnem delu. Teoretični del zajema analizo in kritično presojo obravnavanega koncepta kakovosti in voditeljstva. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi. Za pridobivanje podatkov je bil uporabljen spletni intervju. Raziskava je bila izvedena z voditelji visokošolskih zavodov (VZ) v slovenskem javnem in zasebnem VŠ.
Rezultati: Ključna ugotovitev, ki izhaja iz raziskave se navezuje na nerazumevanje koristi, ki jih model poslovne odličnosti in ustrezno voditeljstvo prinese visokošolskemu zavodu (VZ). Ugotovitve kažejo, da slovenski visokošolski prostor še ni pripravljen za učinkovito izvajanje modela EFQM.
Organizacija: Rezultati raziskave ponujajo vodstvu VZ koristno informacijo o tem, na kaj morajo biti pozorni za prehod slovenskega VŠ iz obstoječih sistemov kakovosti na model EFQM.
Družba: Raziskava prikazuje zavedanja in spremembe, ki so po mnenju voditeljev slovenskih VŠ potrebne za vpeljavo sprememb na področju voditeljstva v slovenskem VŠ in posledično za vpeljavo modela EFQM v celotno slovensko VŠ, kar bi lahko prispevalo k celovitemu dvigu zavesti in kakovosti v celotnem slovenskem VŠ.
Originalnost: Raziskava izvirno in celovito prikazuje in pojasnjuje voditeljstvo VZ in kakovost, odličnost ter ugled slovenskega VŠ, prav tako pa dopolnjuje dosedanje ugotovitve na obravnavanem področju.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na spoznanja o trenutnem stanju voditeljstva v slovenskem VŠ in predstavlja osebna mnenja in poglobljene vpoglede sodelujočih v raziskavi. Prav tako pa raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnja raziskovanja, na primer raziskovanje mnenj zunanjih udeležencev VŠ.
Ključne besede: CAF, EFQM, intervju, kakovost, menedžment
Objavljeno v RUP: 14.11.2017; Ogledov: 2940; Prenosov: 95
Povezava na celotno besedilo |
118. |
119. |
120. |
